41. RAZMNOŽEVANJE TIGRASTEGA KOMARJA (Aedes albopictus) V NOVI GORICIUrban Česnik, 2016, diplomsko delo Opis: Goriška regija z Novo Gorico je zaradi milega podnebja in prehodne lege ugodno okolje za tujerodne vrste, tako rastlinske kot živalske. V zadnjih letih je invazivna vrsta tigrastega komarja (Aedes albopictus Skuse, 1894) na tem območju naselila areal, v katerem se nemoteno razmnožuje in vzdržuje stalno populacijo. V diplomskem delu smo se odločili spremljati letno dinamiko pojavljanja jajčec in ličink komarjev na različnih lokacijah mestnega, primestnega in gozdnega okolja. S preverjanjem prisotnosti ličink tigrastega komarja na različnih lokacijah smo poskušali dobiti odgovor na to, kje se nahajajo za to vrsto ugodni mikrohabitati. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo pasti, s katerimi smo spremljali številčnost ličink v okolju. Ob zaključku smo preverili še razmerje med številom ličink avtohtonih vrst komarjev in ličink tigrastega komarja. Dobljene vrednosti smo primerjali med seboj, ugotavljali dinamiko razmnoževanja in določali območja, ki jih ta vrsta v večjem številu naseljuje. Iz raziskave smo ugotovili, da tigrasti komar na tem območju naseljuje predvsem urbane habitate, manj pa je zastopan v gozdovih. Začetek pojavljanja prvih ličink smo zabeležili v drugi polovici maja, njihovo število je strmo naraščalo do julija, ko smo raziskavo tudi zaključili. Največje število ličink na vseh vzorčnih mestih je pripadalo tigrastemu komarju, manj pa je bilo avtohtonih vrst komarjev. Med preučevanimi potencialnimi razmnoževalnimi habitati smo daleč največjo številčnost ličink tigrastega komarja zaznali v peskolovih. Ključne besede: Nova Gorica, invazivne vrste, Aedes albopictus, ličinke tigrastega komarja, razmnoževanje, reprodukcijska dinamika Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 6482; Prenosov: 275
Polno besedilo (3,62 MB) |
42. Fizikalna, kemijska in biološka analiza reke Idrijce od izvira do izlivaMonika Ferfolja, 2016, diplomsko delo Opis: Reka Idrijca je zaradi 500-letnega rudarjenja, razvite industrije in bližine kmetijskih zemljišč potencialno zelo obremenjena reka. V diplomski nalogi smo se odločili analizirati fizikalne in kemijske parametre ter izvesti strupenostni test na bakterijah Vibrio fischeri, s katerimi smo ugotovili, na katerem delu od izvira do izliva je reka najbolj obremenjena ter poiskali vzroke za onesnaženje. Dobljene vrednosti smo primerjali z zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Tako fizikalni, kot tudi kemijski parametri niso na nobenem merilnem mestu presegali zakonsko predpisanih mejnih vrednosti, kar nam pove, da reka Idrijca ni obremenjena reka. Enako velja za rezultate strupenostnega testa, ki so pokazali, da voda ni strupena za bakterije, saj se je njihova rast v večini vzorcev povečala. Najboljšo kakovost je reka Idrijca imela na prvem merilnem mestu (pri Lajštu), ki je najbližje izviru in kjer človek s svojimi aktivnostmi nima vpliva nanjo. Povišane koncentracije določenih parametrov pa smo dobili na četrtem merilnem mestu (po čistilni napravi Idrija). Ključne besede: Reka Idrijca, onesnaženje rek, analiza reke, čistilna naprava, industrija Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 4933; Prenosov: 265
Polno besedilo (2,74 MB) |
43. Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkovTjaša Steinman, 2016, diplomsko delo Opis: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike.
Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben.
Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov.
Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov.
Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo. Ključne besede: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 4788; Prenosov: 265
Polno besedilo (1,37 MB) |
44. Določevanje srebrovih zvrsti v tekočih vzorcihAleš Grahovac, 2016, diplomsko delo Opis: Srebro ima dolgo zgodovino uporabe zaradi svojega antibakterijskega učinka, vendar ga v moderni medicini srečamo predvsem pri lokalnem zdravljenju ožganin. V alternativni medicini se je za razliko prijela uporaba koloidnega srebra, to je nanodelcev srebra v vodnem koloidu, kot naravnega antibiotika. Odvisno od doze, se z uporabo lahko pojavijo tudi negativni stranski učinki, predvsem argirija, ki zaradi nalaganja srebra v tkivih povzroča sivo obarvanje kože. Zaradi tega je pomembno, da natančno nadziramo koncentracije koloidnega srebra v uporabi. V diplomskem delu smo z uporabo kemijske redukcije pripravili vzorce koloidnega srebra, katere smo uporabili za izračun meje detekcije (LOD) metod UV-VIS spektrofotometrije ter spektroskopije s toplotno lečo (TLS), tako v serijski (BM) kot pretočni (FIA) postavitvi. Sledilo je preverjanje koncentracije koloidnega in celotnega srebra v 5 komercialno dostopnih vzorcih, ter z uporabo splakovanja s kislino še možnosti nalaganja srebrovih nanodelcev na stene posode v katerih je bilo koloidno srebro shranjevano. Kot najobčutljivejša od preverjenih merilnih metod se je izkazala TLS-BM, katere LOD je bila več kot 350-krat nižji od UV-VIS spektrofotometrije (LOD (UV-VIS) = 32,00 ppb; LOD (TLS-BM) = 0,09 ppb; LOD (TLS-FIA) = 0,45 ppb). Vseh 5 preizkušenih vzorcev je imelo koncentracije koloidnega srebra nižje od navedenih na embalaži (od 32- do 283-krat nižje), koncentracije celotnega srebra pa večinoma višje od navedenih za koloidno srebro (20 % – 107 % več od navedene), po čemer lahko sklepamo, da je večina srebra v ionski obliki. Delci koloidnega srebra so se bolj nalagali na stene posod v katerih je bilo koloidno srebro hranjeno iz stekla kot iz plastike (155-317 ppb za steklo, 11-15 ppb za plastiko). TLS-BM je preprosta in učinkovita metoda za merjenje koncentracije nanosrebra v vodnem koloidu. Koncentracija srebra v testiranih vzorcih koloidnega srebra ne ustrezajo navedenim, zato velja pri nakupu večja pozornost. Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, antibiotiki Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 6559; Prenosov: 266
Polno besedilo (2,02 MB) |
45. UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali. Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 5052; Prenosov: 245
Polno besedilo (1,53 MB) |
46. VPLIV KOPALCEV NA BENTOŠKE NEVRETENČARJE V OBALNEM PASU BOHINJSKEGA JEZERAVanja Kristančič, 2016, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v litoralnem pasu Bohinjskega jezera od junija do semptembra trikrat vzorčili na sedmih izbranih mestih, da bi ocenili vpliv kopalcev na številčnost bentoških nevretenčarjev (makroinvertebratov). Primerjali smo številčnost populacij med vzorčnimi mesti in pripadajočim referenčnim mestom (referenčno mesto 1 z vzorčnimi mesti 1 in 2 ter referenčno mesto 2 z vzorčnimi mesti 3, 4 in 5). Zajeli smo 21 plastenk z bentoškimi vzorci (vsaka predstavlja 0,64 m2 površine litoralnega pasu v jezeru na globini 0,5 m dveh referenčnih in petih vzorčnih mest, ki predstavljajo s turisti različno obremenjene dele vzhodnega obrežja jezera (Kopalno območje Fužinski zaliv)). S presejanjem smo ločili vse osebke, večje od 2 mm. Po določanju organizmov smo označili 336 epic za 13 skupin: Nematoda (gliste), Bivalvia (školjke), Gastropoda (polži), Oligochaeta (maloščetinci), Hirudinea (pijavke), Ephemeroptera (enodnevnice), Plecoptera (vrbnice), Odonata (kačji pastirji), Coleoptera (hrošči), Heteroptera (stenice), Megaloptera (velekrilci), Trichoptera (mladoletnice), Diptera (dvokrilci). S pomočjo primerjave gibanja populacij med vzorčnimi mesti in ustreznim referenčnim mestom smo določili 3 kritična mesta (pri čolnarni, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in pri urejenem delu kopališča) in 3 kritične skupine (gliste, maloščetinci in dvokrilci). Ključne besede: Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv kopalcev. Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 4602; Prenosov: 227
Polno besedilo (1,55 MB) |
47. Stabilnost in detekcija železovih ionov v vodi iz oblakovJasna Gelati, 2016, diplomsko delo Opis: Izmed vseh prehodnih kovin je železo najbolj razširjen in najbolj reaktiven element v atmosferski tekoči fazi, ki ima ključno vlogo v vodni kemiji. Oksidacijsko stanje železa se lahko v raztopini spremeni, npr. železo v obliki Fe(II) se ob stiku z zračnim kisikom ali drugim oksidantom oksidira do Fe(III) in se izloči kot netopni hidratizirani oksid. Zaradi velikega števila železovih zvrsti in njihovih različnih stabilnosti je kompleksna kemija železa v vodnih raztopinah še slabo raziskana. Tako npr. v vodi iz oblakov (to je voda iz kapljic, ki tvorijo oblake) še niso bile izmerjene koncentracije in konstante stabilnosti železovih zvrsti z organskimi ligandi, ki so ključnega pomena za poznavanje topnosti železa v vodi iz oblakov in lahko dajo pomembne podatke o kemijskih procesih v atmosferi. V diplomski nalogi sem določevala optimalne pogoje obdelave vzorcev in njihovega shranjevanja za ohranitev razmerij železovih zvrsti v vodi iz oblakov pri uporabi UV-Vis-spektrofotometrije (SPEC) ter mikroskopije s toplotnimi lečami (TLM). Dokazali smo, da shranjevanje vzorcev pri temperaturi 4 C in v temi zagotavlja največjo stabilnost Fe(II) in Fe(III) tako v kopenski kot morski vodi iz oblakov. Konstanta rekcijske hitrosti pretvorbe ali izgube Fe(II) oziroma Fe(III) ionov (Kp) v morski vodi iz oblakov znaša -0,215 s-1, v kopenski vodi iz oblakov pa -0,067 s-1, kar je manj v primerjavi s shranjevanjem pri sobni temperaturi in na svetlobi, saj tam Kp v morski vodi iz oblakov znaša -0,319 s-1, kopenski vodi iz oblakov pa -0,210 s-1. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD-vrednosti TLM-metoda primernejša za detekcijo železovih zvrsti v vodi iz oblakov, ker lahko uporabimo manjše količine vzorcev (µL), katerih koncentracije so tudi lahko nižje od LOD, ki jo lahko dosežemo s SPEC. Ključne besede: TLM, UV-Vis-spektrofotometrija, voda iz oblakov, Fe(II), Fe(III) Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 5826; Prenosov: 247
Polno besedilo (2,39 MB) |
48. Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen. Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 5411; Prenosov: 312
Polno besedilo (1,35 MB) |
49. Italijanski vrabec (Passer italiae) v Vipavski doliniMojca Grmek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali prisotnost odraslih samcev domačega vrabca (Passer domesticus Linnaeus, 1758) in italijanskega vrabca (Passer italiae Vieillot, 1817) ter križancev po naseljih v Vipavski dolini. Zanimalo nas je trenutno stanje, s pomočjo literature smo opisali tudi trend populacije italijanskih vrabcev v Vipavski dolini. Ugotovili smo, da delež odraslih samcev italijanskega vrabca v primerjavi z odraslimi samci domačega vrabca po naseljih od zahoda proti vzhodu Vipavske doline upada in da se je trend širjenja populacije italijanskih vrabcev po Vipavski dolini stabiliziral. Prav tako smo prišli do zaključka, da domači in italijanski vrabci med kmečkimi in mestnimi zgradbami ne izbirajo, temveč jih poseljujejo v skladu z razmerjem v naseljih. Ključne besede: italijanski vrabec (Passer italiae), domači vrabec (Passer domesticus), populacijska dinamika, Vipavska dolina Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 4512; Prenosov: 273
Polno besedilo (2,57 MB) |
50. Identifikacija, porazdelitev in vezavne oblike železa v rižu (Oryza sativa L.) z rentgensko absorpcijsko in emisijsko mikro-spektroskopijoBojan Šuc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali vezavne oblike železa v različnih delih korenin riža s kombinacijo rentgenske absorpcijske spektroskopije in mikroskopije z metodo mikro-XANES. S tem smo želeli izboljšati razumevanje vnosa železovih spojin v rastline riža (Oryza sativa L.) na tkivnem nivoju. Rastline riža so bile vzgojene v hidroponskem sistemu z dodanim železom Fe2+ (kot FeSO4). Spektri mikro-XANES na absorpcijskem robu K železa so bili pomerjeni na prečnih rezinah korenin, zamrznjenih v tekočem dušiku, na žarkovni liniji ID21 sinhrotrona ESRF v Grenoblu v fluorescenčnem načinu. Pri analizi spektrov mikro-XANES smo preučili uporabnost metode linearnega kombiniranja referenčnih spektrov XANES železa izmerjenih na nizu referenčnih dvo- in trivalentnih železovih spojin. Rezultati so pokazali, da je možno s to metodo v rastlinskih vzorcih jasno ločiti med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi in določiti njihov delež z natančnostjo ±1%. Prevladujoča valenca železa v vzorcih korenin je Fe3+. Prepoznavanje in razločevanje različnih železovih kompleksov je manj natančno. Natančnost pri določanju deleža različnih trivalentnih železovih kompleksov je med 10% in 30%. Nekaterih železovih kompleksov s to metodo ni mogoče razločiti med sabo, ker se njihovi spektri XANES premalo razlikujejo. Kot najpogostejše železove komplekse v koreninah riža smo prepoznali Fe2+-fitat med dvovalentnimi spojinami, med trivalentnimi pa: železov oksid/hidroxid Goethit α-FeOOH Fe3+-citrat in Fe3+-fitat. Na natančnost pri razločevanju železovih spojin znatno vplivajo statistični šum in sistematske napake v izmerjenih spektrih mikro-XANES. Rezultati razmerij med dvo- in trivalentnimi železovimi kompleksi v različnih delih korenin kažejo, da se rastline riža zaščitijo pred strupenim toksičnim dvovalentnim železom tako, da ga oksidirajo in tvorijo tako imenovani plak, oziroma oborino, s čimer omejijo vnos dvovalentnega železa. Ključne besede: Rentgenska absorpcijska spektrometrija, riž, železo, mikro-XANES, metoda linearnega kombiniranja referenčnih spektrov Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 6694; Prenosov: 230
Polno besedilo (2,98 MB) |