51. Ovrednotenje vpliva eksperimentalnih dejavnikov na izmerjene vrednosti respiracijske aktivnosti AT4Breda Poglajen, 2016, magistrsko delo Opis: Pri ravnanju z odpadki se v zadnjem času povečuje delež ločeno zbranih odpadkov in mehansko-biološko obdelanih odpadkov s snovno izrabo, ločenih na posamezne frakcije. Preostanek odpadkov po obdelavi odlagamo še vedno pretežno na odlagalno polje. Merilo za odlaganje je stopnja stabilizacije odpadka. Stopnja stabilizacije odpadkov, ki jih odlagamo na odlagalno polje, in stopnja stabilizacije obdelanih biološko razgradljivih odpadkov v kompostu je opredeljena z zakonodajo. Eden od najpogosteje uporabljenih parametrov, ki opredeljujejo stopnjo stabilizacije je respiracijska aktivnost AT4. V teoretičnem delu sem predstavila kompostiranje: klasifikacijo presnove, način kompostiranja in dejavnike kompostiranja. Predstavila sem respiracijsko aktivnost, napravo za določanje respiracijske aktivnosti in pripravo vzorca. V raziskavi sem kot osrednjo eksperimentalno metodo uporabila določanje respiracijske aktivnosti AT4 po standardnem postopku z uporabo Sapromat respirometra, ki deluje z neskončno preseženo količino kisika. V skladu s standardno metodo za določanje respiracijske aktivnosti AT4 so predvidena različna ravnanja z vzorci. V sklopu magistrske naloge sem preverila vpliv različnih dejavnikov na rezultate standardne AT4 opredelitve. Proučila sem vpliv velikosti delcev, vlage, naravnega staranja in različnega hranjenja vzorca na rezultat. Uporabila sem vzorce realnih frakcij komunalnih odpadkov (težka frakcija), digestata, komposta in sintetičnega komposta kot referenčnega materiala. Prikazala sem rezultate meritev AT4 sintetičnega komposta, izdelanega po standardni recepturi, enakih pogojev zorenja in enake strukture kompostne mase. Ponovitve izdelave sintetičnega komposta se razlikujejo po času zorenja, vlažnosti, načinu hranjenja in vrsti komposta kot inokuluma. Prikazala sem vpliv temperature, pH, zračnosti, vlažnosti in načina hranjenja na rezultat respiracijske aktivnosti AT4; prav tako tudi poskus stabilizacije, laboratorijskega vzorca težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov z dodatkom inertnega materiala in zvišanjem pH vrednosti.
Ključne besede: Respiracijska aktivnost (AT4), sintetični kompost, težka frakcija MKO, digestat, mikroorganizmi
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 5280; Prenosov: 295
 Polno besedilo (2,36 MB) |
52. Določevanje koncentracij in testiranje baktericidnega delovanja koloidnega srebra v vodiAndrej Jerkič, 2016, diplomsko delo Opis: Koloidno srebro (Ag0) je vodna suspenzija delcev srebra v velikosti od 1 nm do 100 nm. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti, kot so antibakterijsko in antivirusno delovanje, se pogosto uporablja predvsem v medicini in pri postopkih, povezanih z obdelavo vode. Koloidno srebro uvrščamo med težke kovine, ki jih človeško telo ni sposobno presnoviti, zaradi česar pride do nalaganja v ledvicah, koži, jetrih in nevronih, kar lahko vodi do negativnih zdravstvenih posledic. Nalaganje srebra v telesu lahko povzroči pljučni edem, krvavitve, nekrozo kostnega mozga, jeter in ledvic, argirijo, vrtoglavico ter nevrološke motnje. Prav zaradi morebitnih negativnih vplivov na živa bitja je pomembna natančna določitev koncentracije koloidnega srebra v vodi, ki je potrebna za ustrezno baktericidno delovanje in za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode, a hkrati ni nevarna zdravju.
V diplomski nalogi smo določevali koncentracije koloidnega srebra v vodi iz 3 različnih virov z uporabo UV-Vis spektrofotometrije (SPEC) in spektroskopije s toplotnimi lečami (TLS). Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLS metodo smo pokazali, da je zaradi nižje LOD vrednosti TLS metoda primernejša za detekcijo Ag0 v vodi. Vrednosti koncentracije srebra so lahko nižje od LOD, katero lahko dosežemo s SPEC, zato ta metoda ni primerna za merjenje zelo nizkih koncentracij. S preučevanjem baktericidnega delovanja koloidnega srebra smo dokazali, da njegova prisotnost v koncentracijah, ki so enake maksimalnim dovoljenim koncentracijam (MCL), ni dovolj visoka za uničenje bakterij. Slednja koncentracija je ustrezna le za zaviranje oziroma onemogočanje razmnoževanja bakterij. Dokazali smo tudi, da imajo koncentracije Ag0, ki 300-krat presegajo vrednost MCL v vodi, visoko baktericidno učinkovitost (znižanje logaritemske vrednosti > 3). Baktericidno delovanje koloidnega srebra smo povezali z velikostjo in obliko nanodelcev. To smo določili z metodo, ki temelji na dinamičnem sipanju svetlobe (DLS), in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Ugotovili smo, da se povprečna velikost delcev srebra povečuje z višanjem koncentracije Ag0. Največje spremembe smo zaznali med vzorcema s koncentracijo 50 ppb in 1 ppm ter med vzorcema z koncentracijo 1 ppm in 5 ppm. Pri primerjavi povprečne velikosti delcev med koncentracijama 5 in 15 ppm nismo zaznali velikih razlik. Sklepamo lahko, da se pri koncentracijah, višjih od 5 ppm, velikosti nanodelcev srebra ne spreminjajo več značilno s povečevanjem koncentracije Ag0. Z višanjem koncentracije srebra so se tvorili aglomerati, katerih velikost se je z višanjem koncentracije povečevala.
Ključne besede: koloidno srebro, spektrofotometrija, TLS, bakterije, absorbanca, SEM, aglomerati
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 5968; Prenosov: 288
Polno besedilo (2,42 MB) |
53. Pregled stanja in predlog sprememb ravnanja z odpadno embalažo v RSPolona Peternelj, 2016, diplomsko delo Opis: Področje embalaže predstavlja zelo pomembno gospodarsko panogo z dolgo tradicijo. Pojavila se je z razmahom blagovne menjave, danes pa si življenje brez embalaže težko predstavljamo, saj nam omogoča zaščito, varnost, informiranost o izdelkih in lažjo dostopnost do življenjskih dobrin. Močno zmanjšuje poškodbe in posledično izgube izdelkov ter tako prispeva k učinkovitosti izrabe virov. Zelo pomemben vidik embalaže pa je vprašanje odpadne embalaže oz. varstva okolja. Evropska in slovenska zakonodaja sta intenzivno posegli na to področje in se ves čas dopolnjujeta, da bi čim bolj zmanjšali vpliv embalaže na okolje. Osnovno načelo je, da morajo podjetja, ki embalažo dajejo na trg, poskrbeti zanjo tudi, ko postane odpadek. Ta pristop imenujemo podaljšana odgovornost proizvajalca. V Sloveniji zakon vsem zavezancem, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže na leto, predpisuje, da samostojno poskrbijo za odpadno embalažo ali se vključijo v eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo. Zavezanci družbi plačujejo embalažnino, družba pa poskrbi za odpadno embalažo, ko ta postane odpadek. V diplomski nalogi sem s pomočjo poročil družb za ravnanje z odpadno embalažo, neposredno pridobljenih informacij ter objav v medijih pripravila pregled stanja na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji ter poskušala ugotoviti, zakaj sistem ne deluje učinkovito. Na osnovi opravljenega pregleda sem predlagala spremembe, s katerimi bi sistem postal bolj učinkovit ter okoljsko in finančno vzdržen.
Ključne besede: embalaža, odpadna embalaža, podaljšana odgovornost proizvajalca
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 5108; Prenosov: 289
Polno besedilo (1,38 MB) |
54. Vpliv onesnažil iz okoljskih aerosolov na tarčne celice v pljučihSara Pribovšek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv onesnažil iz okoljskih aerosolov na dva celična tipa, ki jih najdemo v pljučih, pljučne epitelijske celice A549 in makrofage J774A.1. Kot vir onesnažil smo uporabili ekstrakt saj iz zračnega filtra. Uporabili smo kvarčne zračne filtre z delci črnega ogljika, ki so nastali kot posledica gorenja sveče. V laboratorijskih poskusih smo testirali neposredni vpliv saj na celično živost (viabilnost) pljučnih epitelijskih celic in makrofagov po 24 urah in 48 urah inkubacije z različnimi koncentracijami saj in kontrolama. Celično živost smo merili s pomočjo reagenta Presto Blue. Posreden vpliv saj na pljučne epitelijske celice smo preverjali z merjenjem celične živosti po 24 urah in 48 urah inkubacije s topnimi dejavniki, ki so jih sprostili tretirani in kontrolni makrofagi (gojišče MCM). Gojišče MCM smo pripravili tako, da smo makrofage 48 ur aktivirali z raztopino saj oziroma jih nismo aktivirali (kontrolno gojišče MCM). Na koncu smo pri obeh celičnih tipih ugotavljali tudi gensko stabilnost s pomočjo posredne imunofluorescentne metode. Celice smo označili s protitelesi anti-fosfo histon H2A.X, ki so se vezala na mesta, kjer je zaradi izpostavljenosti raztopini saj prišlo do poškodb DNA. Rezultati so pokazali, da raztopina saj vpliva na celično živost pljučnih epitelijskih celic in makrofagov v obratno sorazmernem trendu v odvisnosti od koncentracije saj. Raztopina saj je imela vpliv tudi na morfološke spremembe obeh celičnih linij. Rezultati vpliva topnih dejavnikov makrofagov na epitelijske pljučne celice niso pokazali statistično značilnih razlik, zato posrednega vpliva saj na viabilnost pljučnih celic zaradi kompleksnosti delovanja topnih faktorjev makrofagov nismo dokazali. Pokazali pa smo, da imajo saje velik vpliv tudi na gensko stabilnost pljučnih epitelijskih celic in makrofagov. V diplomskem delu smo tako pokazali, da že krajša izpostavljenost onesnažilom iz zraka vodi do poškodb DNA in zmanjšane celične živosti tarčnih celic, kar je bilo še zlasti izrazito pri makrofagih.
Ključne besede: makrofagi, pljučne epitelijske celice, delci, policiklični aromatski ogljikovodiki, celična živost, genotoksičnost.
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 5768; Prenosov: 182
Polno besedilo (7,73 MB) |
55. Občutljivost modela za določanje virov aerosoliziranega črnega ogljika na izbrane vhodne parametreTine Bizjak, 2016, diplomsko delo Opis: Z obdelavo podatkov meritev v okviru projekta DECOMBIO v treh krajih (Chamonix, Passy, Marnaz) doline reke Arve v Franciji smo določili nihanje koncentracije črnega ogljika (ČO). Z uporabo aethalometrskega modela smo določili prispevke ČO, ki izvira iz uporabe fosilnih goriv (ČOf) in ČO, katerega vir je kurjenje biomase (ČOb). Naredili smo raziskavo občutljivosti aethalometrskega modela na izbrane kombinacije vhodnih parametrov α (Ångströmov absorpcijski eksponent) za fosilna goriva (αf) in biomaso (αb). S pomočjo podatkov meritev dnevne koncentracije levoglukozana smo za vse tri kraje določili najustreznejšo kombinacijo αf in αb. Za kraj Marnaz smo naredili raziskavo vpliva dnevnih temperatur zraka in količine padavin na nihanje koncentracije ČO. Ugotovili smo, da je nihanje koncentracije ČO, ČOb in ČOf opazno med dnevom, odvisno od letnega časa in se razlikuje med delavniki in nedeljami. V zimskem obdobju je povprečen prispevek ČOb okoli 40 %. V poletnem obdobju prevladuje ČOf. Aethalometrski model je bolj občutljiv na izbiro αb v zimskem času, poleti je zaradi manjšega prispevka ČOb bolj pomembna izbira primerne vrednosti αf. Najustreznejše vrednosti parametrov αf in αb se ujemajo z vrednostmi v drugih raziskavah in najpogosteje uporabljenimi vrednostmi αf = 1 in αb = 2. Padavine in temperatura zraka vplivata na nihanje koncentracije ČO, ČOf in ČOb.
Ključne besede: črni ogljik, aethalometrski model, občutljivost, DECOMBIO
Objavljeno: 20.01.2016; Ogledov: 5428; Prenosov: 262
Polno besedilo (4,23 MB) |
56. Analiza ostankov plastike v komercialnem kompostuTamara Gajšt, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih
delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo
komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v
vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake
kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce
mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in
trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi,
velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski
kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram
komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike.
Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz
polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in
najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in
mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih
kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih
čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z
vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski
kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Ključne besede: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Objavljeno: 20.01.2016; Ogledov: 5649; Prenosov: 327
Polno besedilo (4,39 MB) |
57. Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira RižaneLucija Vodir, 2016, diplomsko delo Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno: 20.01.2016; Ogledov: 5789; Prenosov: 292
Polno besedilo (3,60 MB) |
58. |
59. Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestahPetra Gerbec, 2015, diplomsko delo Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 7319; Prenosov: 337
Polno besedilo (2,03 MB) |
60. Water pollution in the impact areas of the two abandoned metal ore mines in Slovenia and PortugalDoroteja Gošar, 2015, diplomsko delo Opis: Mining in both Mežica zinc and lead mine and in Freixeda gold mine caused negative environmental impacts. The main objective of the thesis was to study negative impacts on water quality through time. During the process various literature sources were studied, field work and chemical analyses were performed and interpretation of results with different statistical methods was done.
In Mežica mine the quality of surface water has improved through time and nowadays the Meža River is of good quality. The biggest change was shown in the case of Helena rivulet, where Pb, Zn and Cd concentration between 2002 and 2015 lowered below limit values. Preventive measures and treatment of waste deposits had positive impact on water quality and based on standards for drinking water, groundwater from mine could be a source of drinking water. In Freixeda stream concentration of heavy metals lowered through time and in 2015 values of Zn, Pb, Cd and Cu in Freixeda stream before confluence with the Tua River were below the limit value. An exception is the increased value of As, which was caused by acid mine drainage (AMD) inflow from the mine, but also by the discharge from confined aquifer to Freixeda stream. Treatment of AMD was efficient for a while but due to lack of maintenance it is no longer effective.
Ključne besede: Abandoned mines, heavy metals, pollution, Mežica mine, Freixeda mine
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 5130; Prenosov: 300
Polno besedilo (4,82 MB) |
