61. Analiza ostankov plastike v komercialnem kompostuTamara Gajšt, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli dobiti prvo oceno količine in vrste ostankov plastičnih
delcev v industrijskem kompostu štirih slovenskih kompostarn ter glede na uporabo
komposta oceniti verjetnost, da delci predstavljajo potencialni vir mikroplastike v
vodnem okolju. Analiza je zajemala vizualni pregled dveh podvzorcev iz vsake
kompostarne z uporabo stereomikroskopa. Osredotočili smo se na delce
mikroplastike. Vsak plastični delec smo uvrstili v eno izmed treh podskupin (mehka in
trda plastika, vlakna ter delci večji od petih milimetrov) in pridobili podatke o masi,
velikosti, površini, barvi ter kemijski sestavi delcev. Ugotovili smo, da industrijski
kompost v povprečju vsebuje 0.12 ut. % plastičnih delcev (1.2 mg delcev na gram
komposta). V povprečju so vlakna predstavljala 76 % vseh delcev mikroplastike.
Večina delcev trde in mehke plastike je bila iz polietilena, velik delež vlaken pa iz
polipropilena. Delci trde in mehke plastike so bili v povprečju veliki dva milimetra in
najpogosteje prozorne ali bele barve. Predvidevamo, da je večina delcev trde in
mehke plastike v kompostu posledica nepravilnega odlaganja biološko razgradljivih
kuhinjskih odpadkov medtem ko vir vlaken lahko predstavlja blato iz komunalnih
čistilnih naprav in usedanje vlaken iz onesnaženega zraka. Plastični delci se lahko z
vnosom komposta na različne površine prenašajo z vodo in vetrom. Industrijski
kompost predstavlja potencialni kopenski vir onesnaženja vodnega okolja s plastiko.
Ključne besede: kompost, kompostiranje, biološki odpadki, mikroplastika, onesnaževanje
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 7929; Prenosov: 372
 Celotno besedilo (4,39 MB) |
62. Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira RižaneLucija Vodir, 2016, diplomsko delo Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 7991; Prenosov: 312
Celotno besedilo (3,60 MB) |
63. |
64. Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestahPetra Gerbec, 2015, diplomsko delo Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno v RUNG: 06.10.2015; Ogledov: 9825; Prenosov: 363
Celotno besedilo (2,03 MB) |
65. Water pollution in the impact areas of the two abandoned metal ore mines in Slovenia and PortugalDoroteja Gošar, 2015, diplomsko delo Opis: Mining in both Mežica zinc and lead mine and in Freixeda gold mine caused negative environmental impacts. The main objective of the thesis was to study negative impacts on water quality through time. During the process various literature sources were studied, field work and chemical analyses were performed and interpretation of results with different statistical methods was done.
In Mežica mine the quality of surface water has improved through time and nowadays the Meža River is of good quality. The biggest change was shown in the case of Helena rivulet, where Pb, Zn and Cd concentration between 2002 and 2015 lowered below limit values. Preventive measures and treatment of waste deposits had positive impact on water quality and based on standards for drinking water, groundwater from mine could be a source of drinking water. In Freixeda stream concentration of heavy metals lowered through time and in 2015 values of Zn, Pb, Cd and Cu in Freixeda stream before confluence with the Tua River were below the limit value. An exception is the increased value of As, which was caused by acid mine drainage (AMD) inflow from the mine, but also by the discharge from confined aquifer to Freixeda stream. Treatment of AMD was efficient for a while but due to lack of maintenance it is no longer effective.
Ključne besede: Abandoned mines, heavy metals, pollution, Mežica mine, Freixeda mine
Objavljeno v RUNG: 05.10.2015; Ogledov: 7181; Prenosov: 327
Celotno besedilo (4,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Določevanje kroma(VI) v mikrofluidnem sistemu z optotermično mikroskopsko detekcijo : /Sara Malovrh, 2015, diplomsko delo Opis: Krom (Cr) spada med kovinske onesnaževalce, katerega učinek na okolje je močno odvisen od oksidacijskega stanja. Za ljudi je problematična njegova šestvalentna oblika Cr(VI), ki je rakotvorna, zato je potreba po hitri detekciji Cr(VI) velika. V diplomski nalogi smo preverjali točnost detekcije Cr(VI) ob prisotnosti različnih presežkov motečih elementov kot so šestvalentni molibden (Mo(VI)), petvalentni vanadij (V(V)), trivalentno železo (Fe(III)) in dvovalentno živo srebro (Hg(II)). Po kolorimetrični reakciji čistega standarda Cr(VI) in raztopin motečih elementov z difenilkarbazidom (DPC) smo za meritev uporabili spektrofotometrijsko metodo (SPEC) in mikroskopijo s toplotnimi lečami v mikrofluidnem sistemu za pretočno injekcijsko analizo (µFIA - TLM). Rezultati so pokazali, da največjo napako pri meritvah povzroči prisotnost V(V). Izvedli smo tudi študijo razpada preiskovanih kompleksov Cr-DPCO, Mo-DPCO, V-DPCO, Fe-DPCO in Hg-DPCO v odvisnosti od moči vzbujevalnega laserja v mikrofluidnem TLS sistemu (TLM). Dokazali smo, da je železov kompleks stabilnejši od ostalih preiskovanih ionskih kompleksov, ki so znani kot fotolabilni. Z izračunom spodnje meje določevanja (LOD) za SPEC in TLM metodo smo pokazali, da je TLM, zaradi nižje LOD vrednosti primernejša metoda za detekcijo nizkih koncentracij Cr(VI) v vzorcu. Analiza vzorcev iz Soče in Ljubljanice je prikazala sliko realnega stanja v, potencialno s Cr(VI), onesnaženi reki.
Ključne besede: spektrofotometrija, TLS, TLM, fotolabilnost, moteči elementi
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 8214; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,62 MB) |
67. Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na KočevskemMateja Pečnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 8386; Prenosov: 290
Celotno besedilo (2,23 MB) |
68. Preverjanje učinkovitosti izvajanja direktiv v okviru Nature 2000Jerneja Kokalj, 2015, diplomsko delo Opis: Natura 2000, katere sestavni del sta Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktiva o ohranjanju habitatov, je z letom 2014 začela novo programsko obdobje. Hkrati pa je podvržena drobnogledu Evropske unije. 1. novembra 2014 je namreč dobil evropski komisar za pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella s strani predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja nalogo, da poskrbi za celovito oceno učinkovitosti izvajanja Nature 2000 (Fitness Check). Namen tega ukrepa je oceniti uspešnost, učinkovitost, relevantnost, skladnost in dodano vrednost Direktiv Nature 2000. Cilj je na podlagi dobljenih rezultatov prilagoditi, zmanjšati, združiti ali pa celo prenoviti zakonodajo o varovanju okolja na področju držav članic Evropske unije, in sicer tako, da bi bili cilji Direktiv doseženi ob nižjih stroških implementacije. S tem namenom smo v diplomskem delu izdelali evalvacijski model, ki 32 vprašanj iz vprašalnika Evropske komisije za preverjanje učinkovitosti Direktiv Nature 2000 hierarhično integrira v posamezne vsebinske sklope. Pri tem smo uporabili metodo DEX, model pa je izdelan s pomočjo računalniškega programa DEXi za večparametrsko odločanje. Poleg odločitvenega modela smo izvedli še analizo izdanih publikacij o Naturi 2000 v obdobju med leti 2000 in 2015, s katero smo želeli prikazati raziskovalno in strokovno aktivnost na področju Nature 2000 v Sloveniji. Na osnovi odgovorov vprašalnika smo z modelom integrirali odgovore Slovenije (MOP in DOPPS) in Velike Britanije (DEFRA). Ocene modela smo nato primerjali na državni ravni, torej MOP in DOPPS, ter na meddržavni ravni med Slovenijo (MOP) in Veliko Britanijo (DEFRA). Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bi implementacijo ukrepov Nature 2000 izboljšali z učinkovitejšim razpolaganjem razpoložljivih sredstev, s stalnim in doslednim monitoringom stanja, katerega rezultati bi bili dostopni širši javnosti, ter z izboljšanjem skladnosti sektorskih politik z zakonodajami o varovanju narave, kar bi pripomoglo k nižanju stroškov in skrajšanju časa, potrebnega za uveljavitev ukrepov direktiv Nature 2000. Ob primerjanju ocen Slovenije smo ugotovili, da obstajajo razlike med ocenami odgovorov MOP in DOPPS, pri čemer je DOPPS podal bolj kritično celostno oceno kot MOP. Primerjava Slovenije in Velike Britanije prav tako razkriva razlike o stanju učinkovitosti implementacije Nature 2000 in pokaže, da je Velika Britanija ocenila stanje kot slabo, Slovenija pa kot srednje.
Ključne besede: Natura 2000, Direktiva o ohranjanju habitatov, Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic, Fitness Check, integracijski model
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6357; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
69. Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013).
Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled).
V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002).
Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 7289; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,26 MB) |
70. Alternativni nosilci za TiO2 v procesih fotokatalizeRok Oblak, 2015, magistrsko delo Opis: Z naraščanjem populacije na Zemlji se povečuje potreba po čisti pitni vodi, hkrati pa, zaradi dvigovanja standarda življenja, močno narašča tudi količina odpadnih vod. Za čiščenje odpadnih vod se uporabljajo številni fizikalni, biološki in kemijski procesi, katerih učinkovitost je odvisna od prisotnih onesnaževal. Napredne oksidacijske metode (NOM) se uporabljajo za razgradnjo težje razgradljivih organskih onesnaževal. Pri tem gre za kemično obdelavo odpadnih vod z namenom razgradnje organskih snovi z oksidacijo preko hidroksilnih radikalov. Dve izmed naprednih oksidacijskih metod sta tudi fotokatalitska oksidacija in fotokatalitska ozonacija. Fotokataliza običajno poteka pod UV svetlobo v prisotnosti fotokatalizatorja (npr. TiO2). Fotokatalizator je lahko suspendiran v raztopini ali pa pritrjen na različne nosilce/substrate. Drug način uporabe je sicer manj učinkovit, vendar enostavnejši in zato bolj primeren za prenos tehnologije v prakso. V svoji magistrski nalogi sem se ukvarjal z iskanjem novih nosilcev za fotokatalizator in razvojem metod za nanos TiO2 na izbrane nosilce. Kot fotokatalizator sem po opravljenih poskusih z več katalizatorji uporabil Aeroxide® TiO2 P-90, proizvajalca Evonik. Preizkusil sem dva nosilca, in sicer pletena steklena vlakna in pa mrežico iz nerjavečega jekla. Izbrana sta bila, ker sta kemijsko inertna, poleg tega pa ju je enostavno prilagajati obliki reaktorske celice. Učinkovitost nosilcev sem preverjal z razgradnjo vodnih raztopin fenola in komercialnega tekstilnega barvila, Reactive Blue 19. Razgradnjo sem izvajal v pretočnem fotoreaktorju. Za analizo vzorcev sem uporabil visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC), analizo celokupnega ogljika (TOC) in pa UV-VIS spektrofotometer. Oba nosilca sta se izkazala za učinkovita, vendar pri različnih metodah. Steklena vlakna so bila najučinkovitejša pri fotokatalitski oksidaciji, mrežica iz nerjavečega jekla pa pri fotokatalitski ozonaciji. Za oba nosilca sta bili razviti tudi metodi nanašanja TiO2.
Ključne besede: TiO2 fotokataliza, P90, fenol, Reactive Blue 19, pretočni reaktor, steklena vlakna, mrežica iz nerjavečega jekla
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 9680; Prenosov: 332
Celotno besedilo (3,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
