71. Določanje tiametoksama na solati v času karenceTjaša Lojpur, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila rezultate in ugotovitve po izvedbi poskusa na terenu. Podala sem dnevne koncentracije neonikotinoida tiametoksama, enega novejših kontaktnih sistemičnih insekticidov, ki sem ga uporabila na rdeči solati »Red Salad Bowl« (Lactuca sativa), posejani na kmetijski površini. Aktivno snov tiametoksam sem na solato nanesla v obliki fitofarmacevtskega pripravka Actara WG 25, ki se ga uporablja za zatiranje listnih uši in nato spremljala njeno koncentracijo vsak dan v času 7-dnevne karence ter 3. in 7. dan po njej. V ta namen sem uporabila optimizirano metodo za določanje vsebnosti tiametoksama v vzorcih solate. Izvedla sem klasično kemijsko analizo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti s spektrofotometrijskim detektorjem z diodno matriko (HPLC-DAD). Za obdelavo podatkov sem uporabila osnovne statistične metode (povprečna vrednost, standardni odmik, R²). Z raziskavo sem potrdila, da je v času 7-dnevne karence koncentracija tiametoksama upadla pod mejno vrednost ostankov pesticida (MRL), ki znaša 5 mg/kg in to že 4. dan po nanosu fitofarmacevtskega sredstva, ko je koncentracija njegove aktivne snovi na solati znašala 4,94 mg/kg. Izkoristek ekstrakcije, ki sem jo izvedla v vodi, je znašal 89,71 %, meja detekcije (LOD) pa 0,24 mg/kg. Ugotavljala sem tudi, kako različni meteorološki pojavi, kot so prisotnost sonca, oblačnost in obilnejše deževje vplivajo na hitrost razgradnje tiametoksama na solati. Izkazalo se je, da koncentracija tiametoksama pod vplivom svetlobe upada, ravno tako pa koncentracija znatno upade ob obilnejšem deževju. Za potrebe določanja koncentracije aktivne snovi med samim poskusom sem pripravila tudi umeritveno premico z R²=0,9996 in sicer na način, da sem na HPLC-DAD izvedla meritve vzorcev znanih koncentracij tiametoksama na solati (3,125 mg/kg, 6,25 mg/kg, 12,5 mg/kg, 25 mg/kg in 50 mg/kg).
Ključne besede: fotorazgradnja, tiametoksam, karenca, solata, hidroliza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 5500; Prenosov: 413
 Polno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
72. Oskrba s pitno vodo v Zgornji Bohinjski dolini in na planinskih postojankah, ki jih naselja obsegajoTamara Dobravec, 2015, diplomsko delo Opis: Na obravnavanem območju Zgornje Bohinjske doline (Jereka, Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor in Stara Fužina) in na planinskih postojankah, ki jih naselja katastrsko obsegajo, javne oskrbe s pitno vodo z izjemo naselja Stare Fužine ni. V Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Studoru so prebivalci priključeni na mreže lokalnih vodovodov, ki so v upravljanju vodovodnih zadrug, v Jereki pa so prebivalci odvisni od lastnih virov pitne vode. Dezinficiranje se redno uporablja le na dveh zajetjih in sicer na javnemu zajetju Voje, ki oskrbuje Staro Fužino in zajetju Ribnica, ki oskrbuje Srednjo vas. V nalogi sem s pomočjo obstoječih analiz, anketiranja in terenskega pregleda območij raziskala način oskrbe in mikrobiološko ter fizikalno-kemijsko kakovost pitne vode v naseljih in na planinskih postojankah. Določila sem rabo prostora na napajalnih območjih in sklepala na potencialne onesnaževalce. Raziskava je pokazala, da je kakovost vode v naseljih razmeroma dobra, občasno prihaja do mikrobiološkega onesnaženja, katerega vzrok je pašništvo v zaledju ali neurejenost odpadnih voda. Zaradi neprimerne lege, zgradbe in nezavarovanosti zajetja, voda ni pitna skoraj v polovici obravnavanih planinskih postojank. Ugotovila sem, da so vodovarstvena območja določena samo za zajetje Voje in bi bila nujna določitev še za ostala zajetja, saj so ključnega pomena za ohranjanje kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, javni vodovodi, planinske postojanke, oskrba s pitno vodo, zajetja, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 5002; Prenosov: 443
Polno besedilo (4,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
73. |
74. |
75. |
76. |
77. Genotoksični učinki v epiteliju škrg klapavic (Mytilus galloprovincialis) iz slovenskega morjaTea Bevk, 2013, diplomsko delo Ključne besede: klapavice, mikronukleusni test, genotoksične snovi, Tržaški zaliv, TBT, živo srebro, kadmij, diplomske naloge
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 4723; Prenosov: 376
Polno besedilo (1,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
78. Mikrobiološka aktivnost v obdobju pojavljanja polisaharidno bogatih makroagregatov v Tržaškem zalivuMeta Kalin, 2005, diplomsko delo Opis: V spomladanskem obdobju leta 2004 smo raziskovali razporeditev združbe heterotrofnih bakterij v vzhodnem delu Tržaškega zaliva. Bakterijske celice smo šteli pod epifluorescentnm mikroskopom. Bakterijsko produkcijo smo merili z metodo asimilacije radioaktivno označene spojine 3H-timidin in 3H-leucin. Število bakterij na dveh postajah Tržaškega zaliva se je spreminjalo od 0,2z109 do 2,1z109 celic/L. Najbolj izrazit padec bakterijske biomase smo beležili v maju, visoko biomaso pa smo beležili v času pojava sluzastih makroagregatov. Vzorce sluzastih makroagregatov smo pregledovali s pomočjo različnih mikroskopskih tehnik (svetlobni, epifluorescentni in elektronski mikroskop). V obdobju pojava sluzi smo izolirali posamezne bakterijske kolonije in jim določili osnovne morfološke znake. Z metodo fluorescentne in situ hibridizacije (FISH) smo opravili preliminarne analize določanje bakterijskih filogenetskih skupin. Bakterijske kolonije smo uporabili v dveh poskusih obogatitve morske vode z anorganskimi in organskimi hranili. Organsko hranilo je predstavljala sluz z visokim deležem polisaharidov. Odziv bakterijske združbe na dodatek hranil je bil hiter in se kaže v povečanju števila bakterijskih celic in visoki bakterijski produkciji že v prvih 24 urah. Sluz je heterotrofnim bakterijam služila kot vir energije in ogljika. V ta namen smo sledili koncentracijam celokupnih ogljikovih hidratov in proteinov. Spremembe v koncentraciji celokupnih ogljikovih hidratov so najverjetneje posledica povečanja bakterijske encimatske aktivnosti in istočasnega ponovnega privzema sproščenih ogljikovih hidratov. Preliminarni rezultati kažejo na velik pomen bakterijske heterotrofne združbe v procesih pretvorbe organske snovi v morskem ekosistemu.
Ključne besede: morje, mikrobiologija, kultura
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 4016; Prenosov: 245
Polno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
79. |
80. Onesnaženost priobalnega zemljišča morja s trdnimi odpadkiAndreja Palatinus, 2008, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, morje, trdni odpadki, priobalno zemljišče morja, plastika, onesnaženje, onesnaževanje, Slovenija, obalne vode, morski odpadki, naplavine, indeks čistoče obale, Tržaški zaliv
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 4310; Prenosov: 471
Polno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
