1. Digitalizacija in analiza pisem Vide Jeraj in Ljudmile PoljanecLara Vončina, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem digitalizirala pisma dveh slovenskih pesnic Vide Jeraj in Ljudmile Polja-nec, ki sta reprezentativni avtorici slovenske moderne. Obe sta delovali predvsem pred prvo sve-tovno vojno. Vida Jeraj je bila prva slovenska lirična pesnica. Ljudmila Poljanec pa velja za prvo slovensko avtorico, ki v svojih pesmih upodablja tematiko lezbične ljubezni. Prvi del magistrske naloge sem začela s predstavitvijo obeh zgoraj omenjenih avtoric in nadaljevala s predstavitvijo njunih dopisovalk in dopisovalcev. Nato sem prepisala in analizirala njuna pisma. Digitalizirana pisma sem vstavila v elektronsko zbirko Pisma. Digitalizirana korespondenca bo omogočila na-tančnejše razumevanje avtoričinih ustvarjanj. V nadaljevanju sem s pomočjo ključnih besed dolo-čila tematike, ki se pojavljajo v njunih pismih in prišla do ugotovitve, da so največkrat prisotne naslednje tematike: Osebno razmerje in prijateljstvo, kultura in umetnost, literarna kritika, literarne revije, ženske revije, pesnjenje, Dunaj, izobraževanje, zdravje in potovanja. Pri Vidi Jeraj pa še starševstvo in podeželsko življenje. S pomočjo v pismih omenjenih oseb sem raziskala njuno soci-alno mrežo in dognala, da sta največkrat sodelovali in prijateljevali z osebami s področja kulturne-ga delovanja. S primerjanjem tematik, ki se pojavljajo v pismih Vide Jeraj in Ivana Cankarja sem prišla do ugotovitve, da se korespondenca avtorja in avtorice razlikuje. Na koncu sem raziskala še, ali se tematike v njunih pismih pojavljajo tudi v njunih pesmih in ugotovila, da se pojavljajo, in sicer najpogosteje: vreme, podeželsko življenje, religija in ljubezen.
Ključne besede: Digitalizacija, moderna, pisma, pesmi, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj
Objavljeno: 21.03.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 9
 Polno besedilo (1,03 MB) |
2. Izseljenska tematika v kratki pripovedni prozi Anne Praček KrasnaDemi Štakul, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izseljensko tematiko v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna. Predstavljeni so tokovi preseljevanja iz slovenskega območja v Združene države Amerike in migracije Slovencev, ki so potekale v času avstroogrske monarhije, med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Ljudje so odhajali v svet v upanju na boljše življenje in z željo po večjem zaslužku. Anna Praček Krasna in ostale slovenske avtorice izseljenske literature so v Severni Ameriki največ ustvarjale v 30. letih prejšnjega stoletja. Pripovedi v delih Anne Praček Krasna, Med dvema domovinama (1978) in Moja ameriška leta (1980), so večinoma postavljene v delovska naselja in v čas gospodarske krize v ZDA. V besedilih opisuje položaj izseljencev in njihov način življenja. V pripovedih so prisotni mešani občutki o življenju v novi državi, literarni junaki pa se pogosto spominjajo življenja v stari domovini. Povod za pisanje je avtorica dobila ravno s selitvijo, zato je izseljenska tematika v njenih delih jasno prisotna.
Ključne besede: Anna Praček Krasna, migracije, izseljenska tematika, kratka pripovedna proza, slovenska izseljenska literatura.
Objavljeno: 10.03.2022; Ogledov: 1140; Prenosov: 60
Polno besedilo (515,29 KB) |
3. Literarne ustvarjalke v slovenskih osnovnošolskih berilihPolona Hadalin Baša, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vključenost literarnih ustvarjalk v slovenskih osnovnošolskih berilih ter učnih načrtih za predmet slovenščina, program osnovna šola, iz let 2011 in 2018. Predstavi učna gradiva, osnovnošolski predmet slovenščina, literarni kanon in položaj ustvarjalk v njem. Pri tem poskuša kanon predstaviti tudi skozi oči feministične literarne vede, ki postavlja pod vprašaj tradicionalne poglede na kanonski izbor literarnih del. Na koncu so predstavljeni izsledki številčne raziskave, ki podrobno predstavi zastopanost literarnih ustvarjalk in njihovih del v osnovnošolskih berilih, glede na vzgojno-izobraževalna obdobja, literarno zvrst, spol sestavljavk/sestavljavcev beril, založbo in ureditev besedil v berilih ter njihovo zastopanost v učnih načrtih in seznamu bralne značke.
Ključne besede: literarne ustvarjalke, berilo, učbenik, učni načrt, literarni kanon, predmet slovenščina
Objavljeno: 04.03.2022; Ogledov: 1064; Prenosov: 54
Polno besedilo (1,62 MB) |
4. Razvoj slovničnih in kognitivnih zmožnosti večjezičnih otrok v primerjavi z enojezičnimiFranc Vaupotič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi otroki, ne da bi se ozirali na njihovo jezikovno zmožnost in delovni spomin. Predstavljam rezultate eksperimentalne študije, ki obsega dve vrsti testov. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezava med jezikovnim razvojem in delovnim spominom ter ovrednotiti vlogo dvojezičnosti v tem kontekstu. Zanima me, ali obstaja razlika v slovničnih in kognitivnih sposobnostih med enojezičnimi govorci slovenskega in zgodnje slovensko-italijanskega dvojezičnega jezika. V eksperimentu so sodelovali otroci, stari 10, 12 in 14 let. V tem delu sem sledil modelu preučevanja dvojezičnega razvoja otrok, uporabljenega v štirih študijah: Bialystok in drugi (2010), ki primerjajo besedišče večjezičnih govorcev z enojezičnimi; Stateva in drugi (2021), ki preiskujejo vpliv dvojezičnosti na pragmatične sposobnosti; Antonio in Katzos (2017), ki raziskujeta potencialni vpliv večjezičnosti na razumevanje posledic ter Stepanov in drugi (2020), ki proučujejo vpliv dvojezičnosti na delovni spomin. Rezultati dela kljub nekaterim dvomom kažejo številne prednosti večjezičnosti.
Ključne besede: večjezičnost, enojezičnost, usvajanje jezika, pragmatika
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1501; Prenosov: 77
 Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem PrimorskemUrban Makorič, 2021, diplomsko delo Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 1598; Prenosov: 92
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletjeKris Jogan, 2021, diplomsko delo Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010).
Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev.
Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 1507; Prenosov: 109
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Zgodovina vinogradništva na VipavskemMarijana Živković, 2021, diplomsko delo Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno: 06.08.2021; Ogledov: 1404; Prenosov: 83
Polno besedilo (647,64 KB) |
8. ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMARDaniela Paj, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 2374; Prenosov: 88
Polno besedilo (934,82 KB) |
9. Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikovAnika Velišček, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji.
V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg.
Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Ključne besede: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 2336; Prenosov: 110
Polno besedilo (1,19 MB) |
10. Botanična terminologija v govoru vasi ŠempasTanja Maučec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 2617; Prenosov: 83
Polno besedilo (1,59 MB) |
