41. Deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletjuTjaša Lipušček, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena deagrarizacija Dolenje Trebuše v 19. in 20. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala terminologijo, povezano s tematiko, ter geografski opis območja. V zgodovinskem delu sem se posvetila tolminskemu urbarju in franciscejskemu katastru, ki sta bila moje temeljno gradivo. Za zaključek sem vzela primer naše kmetije.
Ključne besede: Dolenja Trebuša, deagrarizacija, depopulacija, agrarno gospodarstvo, občina Tolmin
Objavljeno v RUNG: 04.10.2017; Ogledov: 4593; Prenosov: 259
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
42. Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščineKaja Sever, 2017, diplomsko delo Opis: Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled srbskih in slovenskih lažnih prijateljev.
V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz. se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede.
Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
Ključne besede: lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
Objavljeno v RUNG: 28.09.2017; Ogledov: 6164; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,69 MB) |
43. Dokumentarnost v avtorski poetiki Nede Rusjan BricMaja Orel, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so najprej povzete značilnosti dokumentarnega gledališča, sledi predstavitev najbolj odmevnih uprizoritev dokumentarnih dram na svetovnih in slovenskih odrih. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v dokumentarno v poetiki Nede Rusjan Bric, ki je s svojimi dramami in njihovimi uprizoritvami v slovenskem gledališkem prostoru začrtala nove smernice dokumentarnega gledališča z elementi fiktivnega. Diplomska naloga predstavlja in analizira vseh pet avtoričinih dram, ki na odru zvesto in kronološko sledijo zgodbam posameznikov, o katerih govorijo. Zgodbe, ki so prikazane na platnu so fiktivne, a dopolnjujejo odrsko dogajanje. Dokument je avtoričino izhodišče, ki ohranja svojo faktografsko podlago, a v drami zaživi na nov način in z novo osvetlitvijo omogoča premislek o že znanih (življenjskih) zgodbah.
Ključne besede: Neda Rusjan Bric, dokumentarno gledališče, dokumentarna fikcija, gledališče, drama, SNG Nova Gorica, Trieste - Alessandria EMBARKED, Eda - Zgodba bratov Rusjan, Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nora Gregor – Skiti kontinent spomina, Fabiani – Umetnost bivanja.
Objavljeno v RUNG: 19.09.2017; Ogledov: 5845; Prenosov: 390
Celotno besedilo (916,06 KB) |
44. Kvantitativni oris romanov Ivana PregljaAnej Žagar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava kvantitativno analizo romanov primorskega pisatelja Ivana Preglja, ki je ena izmed redkih takega obsega v slovenskem prostoru poleg podobne analize opusa Cirila Kosmača. Izhodišče tovrstnih analiz je elektronska verzija romanov. Analiza slovenskega dela besedil vseh treh romanov je bila opravljena s programskim orodjem Eva in s spletno različico prostodostopnega statističnega oblikovnoskladenjskega označevalnika in lematizatorja za slovenski jezik Obeliks ter vključuje tudi oblikoslovno označitev in lematizacijo celotnega besedila, katere izsledki so bili ročno popravljeni in pregledani. Pri kvantitativni analizi romanov je bila uporabljena statistična metoda, ki prinaša statistične prikaze znakov, črk, besed in povedi. V veliki večini so podatki predstavljeni za vsak roman posebej in za celotno besedilo, dodane so primerjave z rezultati analize besedil Cirila Kosmača. Diplomska naloga prinaša dopolnitve in nadgradnje dosedanjih raziskav o Pregljevih romanih, ki v to smer še niso posegle. Poglavitna dela naloge, seznam vseh lem s podatki o besedni vrsti ter pogostostmi po posameznih romanih in pa seznam delov besedil v tujih jezikih se nahajata v prilogah.
Ključne besede: Ivan Pregelj, kvantitativna analiza besedil, statistična metoda, roman, oblikoslovno označevanje, lematizacija, znak, črka, beseda, poved, besedna vrsta.
Objavljeno v RUNG: 19.09.2017; Ogledov: 6039; Prenosov: 297
Celotno besedilo (2,64 MB) |
45. Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojneManca Koren, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5612; Prenosov: 300
Celotno besedilo (2,78 MB) |
46. GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIHTjaša Kren, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo
številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene
strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5728; Prenosov: 344
Celotno besedilo (4,17 MB) |
47. Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besedAsjaflora Povše, 2017, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem.
V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja.
Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja.
Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine.
Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve.
Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno v RUNG: 05.09.2017; Ogledov: 4511; Prenosov: 307
Celotno besedilo (1,64 MB) |
48. Slovnična kategorija števila pri stavčnem ujemanju: dvojina v koordinaciji : Magistrsko deloTina Šuligoj, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ujemalne vzorce v primerih koordinacije z veznikom in. Raziskava je bila izvedena med 50-imi govorci tistih slovenskih narečij, kjer je dvojina prisotna v vsakodnevni komunikaciji, in sicer so anketiranci preko spletnega vprašalnika podali sprejemljivostne sodbe za omenjene primere priredij. Ugotovitve, vezane na raziskavo, potrjujejo obstoj različnih ujemalnih strategij, ki pa se pojavljajo različno pogosto. Nadalje so ugotovljene povezave med slovničnimi oznakami za število ter slovničnimi oznakami za spol, pri čemer velja, da imajo oznake za število večji vpliv na izbiro govorcem sprejemljive ujemalne strategije kakor pa oznake za spol. Na osnovi uporabljenih primerov, ki temeljijo na dvojinskih (samostalniških) oblikah v različnih kombinacijah oznak za število in spol, ugotavljamo, da so pojavitve dvojinskih oblik torej vezane tudi na relativno zaznamovanost dvojine v primerjavi z ednino ter množino.
Ključne besede: stavčno ujemanje, slovenščina, koordinacija, priredje, slovnične oznake, slovnično število, dvojina, tvorbeni eksperiment, sprejemljivostne sodbe
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 6521; Prenosov: 226
Celotno besedilo (966,37 KB) |
49. Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študijaTjaša Popović, 2017, diplomsko delo Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 5897; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,02 MB) |
50. ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJEJani Rijavec, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno v RUNG: 13.04.2017; Ogledov: 5614; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,77 MB) |
