Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava dveh konstrukcijsko različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte : diplomsko delo
Kristijan Simčič, 2024, diplomsko delo

Opis: V letu 2022 smo v času vegetacije vinske trte opravili primerjavo dveh konstrukcijsko različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte. V primerjavi smo ocenjevali kakovost nanosa FFS v terasasto zasajenem vinogradu, storilnost, porabo goriva in stroške uporabe strojev. Primerjali smo klasični aksialni pršilnik z možnostjo škropljenja levo in desno (Friuli Sprayers ATV 1000) in radialni pršilnik s štirimi usmerjevalniki zraka (Friuli Sprayers Compact 1000 T4) z možnostjo škropljenja štirih sten vinske trte. Za spremljanje nanosa FFS na krošnjo vinske trte smo uporabili lističe WSP, ki smo jih namestili v treh terminih. Z njimi smo določili odstotek pokritosti in število odtisov kapljic na cm2 . Z uporabo pršilnika Compact smo dosegli večjo pokritost in število odtisov kapljic na zunanji in notranji steni robnih vrst na terasi. Uporaba pršilnika ATV se je izkazala za bolj učinkovito, ko je bil grm vinske trte bolj zaraščen z zalistniki. Pri uporabi pršilnika Compact, je poraba goriva večja zaradi radialnega ventilatorja, ki zahteva večjo pogonsko moč. Kljub temu pa lahko z njim dosežemo večjo storilnost, ki je ključna pri večjih vinogradniških površinah.
Ključne besede: diplomske naloge, pršilniki, aksialni pršilniki, radialni pršilniki, terase, vinogradi, kakovost nanašanja, poraba goriva, storilnost
Objavljeno v RUNG: 18.09.2024; Ogledov: 575; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Impact of the label on the purchasing decision process of female Chinese consumers : case, Slovenian wine label
Yue Ma, 2021, diplomsko delo

Opis: The packaging is often a way of product communicating with its' consumer. Nowadays there are tons of different styles and ways to label the product to attract new customers. For every market, there is a certain way of packaging and developing a brand of the products due to the difference of the culture, lifestyle and habits. Our work aimed to determine the preferences of Chinese female consumers on various styles of Slovenian wine labels. Slovenian wines are still a rare guest on the shelves of the Chinese market. Thus, this research work gives us an opportunity of finding the best way of entering the market with a product from an unknown wine-producing country for the public and establish the brand. Due to the lack of information in this particular section, we have conducted an online survey to collect more precise data. Therefore, within the questionnaire we have used 5 wine labels from different Slovenian wine cellars with completely diversified design and styles, to compare customer's preferences. With the obtained online questionnaire it can be concluded that Chinese female consumers are most attracted to the whole package of the wine design from the wine's glass bottle, to its' shape as well as certain color preferences of the wine labels.
Ključne besede: packaging, wine label, brand, Slovenian wine label, Chinese market, Chinese female consumers
Objavljeno v RUNG: 15.03.2021; Ogledov: 4297; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
ANALIZA STANJA NAPRAV ZA NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V OBČINAH BRDA IN NOVA GORICA
Alen Maligoj, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na področju občin Brda in Nova Gorica opravili redni pregled naprav za nanos FFS. Na pršilnikih smo v skladu z zakonodajo preverili tehnično brezhibnost celotne naprave in njenih posameznih sestavnih sklopov. Podatke smo primerjali s podatki iz rednega pregleda naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev na istem področju iz leta 2014 ter s podatki iz literature in ankete, opravljene na terenu. V letu 2018 smo analizirali 992 pršilnikov, leta 2014 pa 263 pršilnikov. Povprečna starost pršilnikov v Brdih je 27 let, v Novi Gorici pa so eno leto mlajši. Ugotovili smo, da se je delež neustreznih pršilnikov na področju obeh občin v letu 2018 zmanjšal. V Brdih je na prvem mestu napak zamašena šoba s 23,7 % deležem; sledi poškodovan ali neustrezen manometer z 20,3 % deležem. V Novi Gorici je na prvem mestu napak poškodovan ali neustrezen manometer s 26,7 % deležem in za njim zamašena šoba z 19,8 % deležem. Po vsakem škropljenju očisti pršilnike v Brdih 60,26 % od vseh anketirancev, na področju Nove Gorice pa 52,05 %. Analiza stanja pršilnikov je pokazala, da sta poglavitna vzroka tehničnih napak nečistoča in neustrezno vzdrževanje naprav.
Ključne besede: pršilniki, redni pregled, tehnične napake, vzdrževanje.
Objavljeno v RUNG: 02.02.2020; Ogledov: 4783; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'
Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo

Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah. Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne. Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 7331; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
ANALIZA VINSKEGA TURIZMA V VIPAVSKI DOLINI
Maja Slejko, 2019, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge smo najprej predstavili zgodovino vinske trte in vina. V naslednjem poglavju je opredeljen pojem turizem in kako se je turizem razvijal v Sloveniji. Zaradi samega naslova diplomskega dela smo opredelili tudi pojem vinski turizem, predstavili njegove prednosti in slabosti ter opredelili vinskega turista. Pri samem vinskem turistu imamo imamo demografske in psihografske značilnosti ter njegove motivacijske dejavnike. Na kratko smo povzeli vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, preko katerega naloga preide na ožjo vinorodno deželo Primorska in iz te naprej v Vipavsko dolino. Vipavska dolina ima bogato zgodovino kot tudi gastronomijo. Ena od prepoznavnih značilnosti v Vipavski dolini je tudi osmica, na katero prihaja veliko ljudi iz drugih regij ter iz sosednjih držav, najpogosteje iz Italije. Vinska ponudba v dolini je zelo bogata. Pohvalimo se lahko z nekaj avtohtonimi sortami, najbolj znani pa sta zagotovo Zelen in Pinela. Naredili smo tudi manjšo primerjavo med mestom Dunaj v sosednji državi Avstriji in Vipavsko dolino v Sloveniji. Primerjali smo vinogradništvo in vinarstvo, vinoteke, restavracije, kmečke gostilne in nastanitve. Proti koncu diplomske naloge smo se na kratko posvetili tudi Vipavski vinski cesti, za konec pa smo naredili intervju z vinarjem o vinskem turizmu v Vipavski dolini.
Ključne besede: vinski turizem, 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), Vipavska vinska cesta, vinogradništvo, vinarstvo
Objavljeno v RUNG: 27.09.2019; Ogledov: 6936; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (880,55 KB)

6.
Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinot
Margareta Lavrenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Ključne besede: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Objavljeno v RUNG: 26.07.2019; Ogledov: 8646; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, diplomsko delo

Opis: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Ključne besede: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 16.01.2019; Ogledov: 5859; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, diplomsko delo

Opis: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Ključne besede: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Objavljeno v RUNG: 26.10.2018; Ogledov: 8156; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEV
Vanesa Klinec, 2018, diplomsko delo

Opis: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja. V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija. Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki.
Ključne besede: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija
Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 5923; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
PRIPRAVA IN SENZORIČNA OCENA AROMATIZIRANEGA VINJAKA
Tina Žorž, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dodane naravne arome karamela na senzorične lastnosti vinjaka. V staran vinjak smo dodali 3 različne koncentracije naravne arome karamela, ki smo jo dobili na trgu v prosti prodaji. Aroma je namenjena tako živilskim kot tudi farmacevtskim izdelkom in vsebuje naravne komponente arome karamela. Senzorično oceno smo izvedli s pomočjo uradnega panela Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in ocenjevalnega lista, ki smo ga povzeli iz literature. V okviru senzorične ocene je ocenjevalna komisija pripravljene vzorce ocenjevala z opisno analizo in kvalifikacijsko analizo. Med potrošniki pa smo izvedli tudi test všečnosti. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da dodatek izbrane naravne arome karamela vinjaku v najnižji koncentraciji (5 ml/l), ki smo ga uporabili v diplomski nalogi, najbolje pripomore k boljši aromatiki in zaokroženemu okusu. Opazili smo, da dodatek arome v vinjak navkljub odsotnosti sladkorja pripomore k večji zaznavi sladkosti v okusu in k zakrivanju zaznavanja alkohola, kar je najverjetneje botrovalo preferenčnim razlikam med moškim in ženskim okusom do izbranih alkoholnih pijač. Ženske in mlajše generacije so se na splošno odločale za bolj aromatizirane vzorce, moške pa sta bolj prepričala osnovni vzorec in vzorec z majhnim dodatkom karamele.
Ključne besede: vinjak, aroma karamele, senzorična ocena, analiza potrošnikov
Objavljeno v RUNG: 30.07.2018; Ogledov: 8240; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh