Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
VLOGA IN POMEN ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA MEDIANA V ČASU VLADAVINE CESARJA KONSTANTINA VELIKEGA
VINKA KOVAČEVIĆ, 2023, diplomsko delo

Opis: Moje delo je zajemalo raziskovanje arheološkega najdišča Mediana kot razkošnega predmestja antičnega Naisa. Položaj Mediane je znan na podlagi dosedanjih raziskav. Osrednji prostor zavzema vilo s peristilom, nimfej, terme in žitnico. Začetne raziskave o Mediani so povezane s Feliksom Kanicom. Vila s peristilom, tj. luksuzna vila, je doslej najbolje raziskana, ohranjena in dostopna obiskovalcem. Dejstvo je, da je Mediana nastala v času gospodarskega razvoja antičnega Naisa, ko je ta postal pomembno vojaško in politično središče. Za Konstantina Velikega (306–337) lahko rečemo, da je prispeval k socialni in gospodarski ter kulturni blaginji. Medianske zgradbe so tuji roparji in osvajalci večkrat poškodovali. Kompleks term je bil odkrit leta 1932, dela pa so se nadaljevala v letih 1962–1969. Vila je bila razkošno okrašena, kar dokazujejo ostanki stebrov, bazenov in marmornih kapitelov. Mozaiki so dobro ohranjeni, vidne so plošče z različnimi vzorci, listi in cvetovi.
Ključne besede: Naissus, Konstantin Veliki, Mediana, vila s peristilom (villa suburbana), nimfej (nymphaeum), terme (thermae), krstilnica (baptisterium), žitnica (horreum), rezervoar za vodo (castellum aquae), mozaiki, skulpture
Objavljeno v RUNG: 15.09.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

22.
DOJEMANJE FOTOKNJIG SKOZI VSEBINSKE IN OBLIKOVNE STRUKTURE
Aljaž Lavrič, 2023, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge razpravljam o zgodovini razvoja fotoknjig ter njihovih vsebinskih in oblikovnih prvinah, skozi katere avtorji dosegajo različne želene učinke, ki jih format fotoknjige ponuja. Vsako prvino podkrepim in ilustriram s konkretnim primerom sodobne fotoknjige za lažjo predstavo in razumevanje. Podatke sem začel zbirati v knjižnicah in knjigarnah, znanje pa sem poglobil z dvema intervjujema s slovenskima umetnikoma Tadejem Vaukmanom in Bojanom Radovičem ter pomanjkljive informacije dopolnil z brskanjem po spletu. Problema sem se lotil, ker sem želel globlje razumeti vlogo fotoknjig v svetu fotografije. Želel sem ugotoviti, kakšne vrste fotoknjig poznamo in razumeti, zakaj in kako določene fotoknjige gledalca uspešno nagovarjajo ter preprosto učinkujejo kot samostojno umetniško delo.
Ključne besede: Fotoknjiga Sekvenca Fotografija Motiv Projekt Vizualni elementi Narativ Spread Vsebina Postavitev
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (21,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
VSEBNOST POLIFENOLOV V OLJU GROZDNIH PEŠK
Enej Koron, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pridobivanje olje iz grozdnih pešk s hladnim stiskanjem. V nalogi smo izvedli postopek izolacije in priprave pešk na stiskanje na kmetiji (ne v laboratoriju), samo stiskanje olja na hladen način oz. brez dodatnega segrevanja v vijačni stiskalnici, ki je bila razvita za tako zahtevna semena kot so grozdne peške. V nalogi smo primerjali stiskanje pešk in tudi olje pešk štirih belih sort grozdja 'Pinela', 'Beli pinot', 'Laški rizling', 'Sauvignon' in dveh rdečih sort 'Cabernet sauvignon' in 'Refošk'. Sorte so se zelo malo razlikovale v izplenu olja, ki je znašal v povprečju 9 masnih %, kar je bilo nekoliko manjše kot pri drugih objavah v literaturi – kar je mogoče posledica sezone, pa tudi mehanskega stiskanja, za katerega je iz literature znano, da ima najmanjši izplen – v primerjavi z drugimi metodami ekstrakcije olja. Analiza olja je pokazala prisotnost raznolikih fenolnih spojin - različnih nizkomolekularnih tanininov – procianidinov B1, B2, C1, fenolnih kislin kot je galna kislina, protokatehinska kislina, kavna kislina, klorogenska kislina, p-kumarna kislina in flavonolov katehina in epikatehina. Seštevek vseh kromatografsko določenih fenolnih spojin je variral od 3,75 μg/g pri olju Pinela pa do 9,98 μg/g v olju Refošk. Pri skupnih fenolih, določenih po metodi Folin-Ciocalteu pa od 14,08 μg (kot galna kislina)/g (olje Sauvignon) pa do 35,23 μg (kot galna kislina)/g (olje Refošk). V olju različnih sort so vsebnosti skupnih in posameznih fenolov zelo varirale, na splošno pa smo ugotovili, da mehansko pridobljeno olje pešk rdečih sort vsebuje v povprečju vsebuje tudi do dvakrat večje koncentracije skupnih fenolov kot olje belih sort. Ugotovili smo, da v povprečju v procesu mehanskega stiskanja prehaja v olje zgolj 0,02 % vseh prisotnih fenolnih spojin, torej večina ostane v pogači, ki bi jo lahko še nadalje uporabili ne le kot vir beljakovin, ampak tudi kot vir polifenolov.
Ključne besede: olje, grozdne peške, Vitis vinifera L., fenoli, mehansko stiskanje olja
Objavljeno v RUNG: 07.09.2023; Ogledov: 771; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

24.
25.
Advantages and disadvantages of Serbian market for exporting “Vinag 1847” wines
Ivana Milivojević, 2023, diplomsko delo

Opis: This study investigates the main advantages and disadvantages of the Serbian market as a potential market for the import of Slovenian wines, more specifically, the wines from the wine cellar “Vinag 1847”. Structured interviews were conducted with four participants from different Serbian wine sectors regarding the current wine trends and how the Slovenian wines are presented on the market. Furthermore, the quantitative analysis was performed during the Belgrade Wine Salon in the form of a questionnaire, and it was answered by 60 randomly picked visitors who tasted the wines at the “Vinag 1847” exhibition table. They answered the questions about their personal buying behaviour and evaluated the selected “Vinag 1847” wine offer which was presented at the wine salon. The participants of the quantitative and qualitative analysis have pointed out that Serbian market is expanding, and its wine culture has been evolving, together with the new generations, in new ways. The main advantages are at the same time also the disadvantages of the market which is still in the process of manifestation. With a wide local and regional wine offer and the customer base whose interest in the new wines both from Serbia and abroad has been increasing, Serbia is evaluated as the challenging country for the wine export industry.
Ključne besede: wine, Serbian market, Vinag 1847, foreign exchange
Objavljeno v RUNG: 14.07.2023; Ogledov: 744; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Fenolni potencial izbranih vin s podaljšano maceracijo sorte "Rebula"
Dejan Bavčar, Yelyzaveta Popova, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali 30 vzorcev vin sorte grozdja Vitis vinifera L. cv. 'Rebula' iz Vipavske doline in Goriških brd. Vina smo kupili na trgu, in sicer v specializiranih lokalnih prodajalnah vina, spletnih prodajalnah ali pri vinarjih. Osemindvajset (28) vzorcev vina je bilo pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. Dve vini pridelanih brez maceracije, smo dodali v nabor vzorcev zaradi primerjave fizikalno-kemijskih parametrov z ostalimi vzorci. V vinskih vzorcih smo izmerili naslednje standardne fizikalno-kemijske parametre: skupni in prosti žveplov dioksid, skupne titrabilne kisline, pH, hlapne kisline z destilacijsko metodo, izbrane organske kisline, sladkorje (glukozo + fruktozo), etanol in barvo vina s spektofotometrom - absorbanco pri 420 nm (A420) in barvne parametre v CIE Lab sistemu. Izmerili smo tudi skupne polifenole po spektrofotometrijski metodi Folin-Ciocalteu in izbrane posamezne polifenole (hidroksibenzojske kisline, nezaestrene hidroksicimetne kisline, procianidine) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, sklopljeno z UV detetktorjem (HPLC-UV). Želeli smo določiti polifenolni potencial vin sorte 'Rebula', pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja in nato določiti morebiten vpliv časa maceracije na količino polifenolov v vinu. Kemijske analize so pokazale veliko variabilnost v količini skupnih polifenolov, ki pa jih nismo uspeli povezati s časom maceracije. Pomanjkljivi podatki o času in drugih pogojih maceracije drozge grozdja nam tega niso dopuščali. Podatki nakazujejo trend večjih koncentracij skupnih polifenolov vina pri vinih, pridelanih s postopkom podaljšane maceracije drozge grozdja. V določenih vinih smo izmerili tudi preko 1000 mg/L (kot galna kislina) skupnih polifenolov. Med posameznimi polifenoli je bilo v vinih največ galne kisline (tudi do 90 mg/L), procianidina B1 (do 52 mg/L) in katehina (do 18 mg/L). Instrumentalno določena barva filtriranega vina (A420 in parametri CIE Lab) je povezana s količino skupnih polifenolov po metodi Folin-Ciocalteu. Parametri barve dolgo maceriranih vin se močno razlikujejo od vin brez maceracije oziroma od vin, pridelanih s krajšim časom maceracije, zato gre za dobre 'markerje' tovrstnih vin. Opazili smo, da kombinacija običajnega parametra barve belih vin A420 nm s parametri CIE Lab sistema omogoča podrobnejšo analizo barve vina.
Ključne besede: Vitis vinifera L. cv. ‘Rebula’, belo grozdje, belo vino, postopek maceracije, polifenoli
Objavljeno v RUNG: 06.07.2023; Ogledov: 1009; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

27.
KEMIJSKA IN SENZORIČNA ANALIZA TIPIČNIH AROMATIČNIH LASTNOSTI VIN SORTE 'MODRA FRANKINJA'
Urban Hlade, 2023, diplomsko delo

Opis: 'Modra frankinja' (Vitis vinifera L.) je tradicionalna slovenska sorta grozdja, a kljub temu Slovenci o njej nismo dovolj seznanjeni. Tudi ko gledamo širši vinski svet, opazimo, da o tej sorti in njenih značilnostih vemo zelo malo. Po naših podatkih aromatične tipičnosti vin sorte 'Modra frankinja' še niso bile raziskane. Diplomsko delo je prva tovrstna raziskava te sorte. V delu smo želeli raziskati aromatične lastnosti vin te sorte s pomočjo neformalne senzorične analize. Na ta način smo povzeli katere senzorične note so na splošno izrazite pri obravnavani sorti vina. V nadaljevanju smo s kemijsko analizo aromatičnih spojin vzorcev vina to še kemijsko ovrednotili. Pri kemijski analizi smo se osredotočili na štiri skupine spojin, ki po našem mnenju krojijo tipičnost arom vin sorte 'Modra frankinja'. To so: monoterpeni, estri, norizoprenoidi in C6-alkoholi. Rezultati kažejo, da so prav predstavniki skupine terpenov tisti, ki se pojavljajo v največjih koncentracijah v obravnavanih vinih in pomembno krojijo aromatični profil vin 'Modra frankinja'. C13-norizoprenoidi so bili prisotni v večjih koncentracijah pri vzorcih sortnega vina 'Modra frankinja', kot pri vinih 'Modri pinot' ali vinih bordojskih sort. A še vedno vsebnosti C13-norizoprenoidi ostajajo precej manjše od zaznavnih senzoričnih pragov teh spojin.
Ključne besede: Vino, vitis vinifera L. 'Modra frankinja', kemijska analiza, estri, terpeni, norisoprenoidi, C6-alkoholi, plinski kromatograf, GC-MS.
Objavljeno v RUNG: 04.07.2023; Ogledov: 843; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

28.
Primerjalna analiza proizvodnje kompaktnih prezračevalnih naprav : Diplomsko delo
Matija Mavri, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo v sodelovanju z dvema sestrskima podjetjema, ki se ukvarjata s proizvodnjo prezračevalnih naprav in drugih naprednih tehnoloških rešitev za prezračevanje. Teoretični del diplomskega dela opisuje prezračevalne naprave, njihovo delovanje in funkcijske enote, ki so ključne za delovanje prezračevalnih naprav. V raziskovalnem delu diplomskega dela pa sta predstavljena proizvodna postopka kompaktnih prezračevalnih naprav v obeh podjetjih ter njuna medsebojna primerjava. Prikazana je tudi primerjava cen izdelave primerjanih prezračevalnih naprav. Ugotovljeno je bilo, da je proizvodni postopek prezračevalne naprave v podjetju A dražji za 20 % v primerjavi s proizvodnim postopkom prezračevalne naprave v podjetju B, kar je predvsem posledica cenejšega uporabljenega materiala in manjšega števila porabljenih delovnih ur. Glavno razliko predstavlja izdelava ohišja in izolirnih plošč. S tehničnega vidika je prednost prezračevalne naprave podjetja A v uporabljenem izolacijskem materialu v izolirnih ploščah, ki spada v najvišjo ognjevarno stopnjo A1, medtem ko izolacija prezračevalnih naprav podjetja B spada v najnižjo ognjevarno stopnjo F. Za nadaljnjo proizvodnjo je tako primernejša prezračevalna naprava podjetja B, kjer pa je pri izdelavi izolirnih plošč potrebna sprememba izbire predbarvane pločevine in kamene volne.
Ključne besede: prezračevalna naprava, toplotni izmenjevalec, proizvodni postopek, primerjava
Objavljeno v RUNG: 26.05.2023; Ogledov: 857; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (822,85 KB)

29.
Analiza registriranih traktorjev v Goriški regiji
Branko Tratnik Ambrožič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali število registriranih traktorjev v Goriški regiji za leto 2018 v primerjavi s celotno Slovenijo. Podatek o registriranih traktorjih smo pridobili iz podatkovne baze vseh registriranih vozil in prvič registriranih vozil v letu 2018. V nekaterih primerih smo podatke primerjali tudi za daljša časovna obdobja. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 113.779 traktorjev, v Goriški regiji pa 7.767. Število traktorjev v Goriški regiji presega število kmetij, ki jih je bilo 5.311. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 1.489 novih traktorjev, v Goriški regiji pa 130 novih traktorjev, kar predstavlja 8,7 %. Povprečna moč novih traktorjev se je od leta 1952 več kot potrojila in je bila leta 2018 za celotno Slovenijo v povprečju 62 kW. V Goriški regiji pa je bila v letu 2018 povprečna moč novih traktorjev 56 kW. Povprečna starost traktorjev v Goriški regiji je 26,5 let. 90,62 % lastnikov traktorjev v Goriški regiji je moških, povprečna starost lastnikov pa je 59 let. Po deležu subvencioniranih novih traktorjev Goriška regija ne odstopa od celotne Slovenije.
Ključne besede: traktor, Goriška regija, moč, leto izdelave, lastništvo, subvencije
Objavljeno v RUNG: 12.05.2023; Ogledov: 903; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (945,16 KB)

30.
ANALIZA POSLOVNIH PROCESOV V IZBRANEM PROIZVODNEM PODJETJU TER PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
Elija Fajt, 2023, diplomsko delo

Opis: Poslovni procesi, njihova optimizacija ter spremembe predstavljajo danes v podjetjih ključ poslovanja. Zaradi hitrih sprememb in zahtev trga mora vsako podjetje imeti točno definirane ter vzpostavljene poslovne procese, hkrati pa mora biti fleksibilno in pripravljeno na nagle preobrate. Uporaba določenih metodologij in orodij omogoča podjetjem zaznavo problematike in potencialnih priložnosti za izboljšave poslovnih procesov. Orodji, kot sta VSM (angl. Value Stream Mapping, v nadaljevanju VSM) ter SWOT (angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats, v nadaljevanju SWOT) analiza, sta priporočljivi in nenadomestljivi za optimizacijo poslovnih procesov. S pomočjo SWOT analize zaznamo prednosti in slabosti notranjega poslovanja, hkrati pa priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz okolja. To nam daje odlično izhodišče za nadaljnjo analizo in izboljšavo poslovnih procesov. S pomočjo orodja VSM pa lahko analiziramo trenutno stanje ter simuliramo bodoče stanje poslovnih procesov. Ta metoda vitkega managementa nam z grafičnim prikazom omogoča identifikacijo vseh pretokov materiala in informacij, razvrščenih po določenem časovnem intervalu. Obe orodji nam dajeta dovolj zanesljivo podlago za odkrivanje kritičnih točk v poslovnih procesih, ki v podjetju zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Ključne besede: Poslovni procesi, JIT, optimizacija, VMS, SWOT, konkurenčne prednosti.
Objavljeno v RUNG: 03.05.2023; Ogledov: 1072; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh