1. Črni Labod, Darren Aronofsky : KarieraTeotim Logar Zorn, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava film Črni labod/Black Swan. Razčlenjuje mišljenje in delovanje glavnega filmskega lika in posledično splošno razumevanje človeka samega. Skozi film Črni labod sem iskal razlage o razvoju človekove osebnosti in jih s pomočjo teorij Sigmunda Freuda in Abrahama Maslowa razčlenil v razlagah filma po sekvencah. Vpliv družbe na posameznika je pomemben motiv v filmu, ki ga v nalogi razširjam s slogovnim zgodovinskim obdobjem dadaizma in predvsem nadrealizma in z razčlenjevanjem motiva laboda v književnosti in filmu. S tem pa poskušam pojasniti polje nezavednega, ki ga še vedno označujejo za bistveni del razlage osebnosti.
Človeška osebnost se oblikuje predvsem v obdobju odraščanja, zato sem se v nalogi najbolj posvetil temi razvoja iz otroka v odraslo osebo, ki jo razvija tudi režiser filma Darren Aronofsky. Ključne besede: Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet, labod, psihologija človeka, DADA, nadrealizem, osebnost, družbena kritika, Sigmund Freud, Abraham Maslow, Aleš Berger, André Breton Objavljeno v RUNG: 03.02.2017; Ogledov: 7443; Prenosov: 325 Celotno besedilo (1,53 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nadrealizem Davida Lyncha : SrdohrdEster Ivakič, 2016, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo govori o elementih nadrealizma znotraj filmskega opusa režiserja Davida Lyncha. Posveča se njegovemu načinu ustvarjanja podob ter odpira razmislek o stičnih točkah z izvornimi načeli nadrealističnega gibanja; posledično diplomsko delo predstavi tudi nadrealistični film.
Praktični del diplomske naloge sestoji iz posnetega kratkega filma Srdohrd in opisa procesa produkcije le-tega. Ker sem pri samem snovanju filma delovala precej intuitivno in ga gradila iz podob, za katere nisem natančno vedela, kaj pomenijo in jih nisem analizirala, temveč sem jim verjela, bi lahko
na tem mestu potegnila zelo grobo vzporednico s teoretičnim delom naloge.
Teoretični del diplomskega dela se začne z analizo nadrealističnega gibanja.
Nadrealistični pisci in umetniki so čutili močno željo po izražanju na način prvinskih in intuitivnih, tako imenovanih »avtomatskih« načinov. Razvilo se je avtomatsko pisanje, nastal je Nadrealistični manifest izpod peresa Andréja Bretona, bržkone najbolj ključnega ideologa tega gibanja. Pod vplivi tega je nastal prvi radikalno nadrealistični film Andaluzijski pes (Luis Buñuel, Salvador Dalí, 1929). Film se je izkazal kot najboljši medij za prenos nezavednih podob med ljudi in je dobil vidno mesto v med ustvarjalnimi načini in mediji tega gibanja. Med vojno je nadrealistični film poniknil, vendar zametki nadrealizma odmevajo v številnih delih, ki so nastajali v preteklih nekaj desetletjih vse do danes. Eden takih ustvarjalcev sodobnega časa je zagotovo David Lynch, saj podobje njegovih filmov – kot da so preneseni iz prostora nezavednega - vedno šokira. Ključne besede: David Lynch, nadrealizem, Twin Peaks, Mulholland Drive, Eraserhead, Andaluzijski pes, dadaizem, nadrealistični manifest, André Breton, Luis Buñuel Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 8231; Prenosov: 311 Celotno besedilo (2,97 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Avtorjeva refleksija okolja in družbe : Sociološki prikaz stanja družbe s pomočjo ulične fotografije / Fotoknjiga GOSaša Mrak, 2016, diplomsko delo Opis: S pisnim delom diplomske naloge se osredotočam na sam razvoj dokumentarne fotografije in posledično na rojstvo nove veje fotografije – ulična ali street fotografija. Spraševal sem se, kaj me tako pritegne pri takšni zvrsti podob. Glavni razlog je razumevanje nastanka fotografije, da so to podobe realnih situacij, ki so nezaigrane, bizarne in nepredstavljive. Pri ulični fotografiji je najpomembnejši avtorski pogled, kako izbereš motiv, kako pristopiš do subjekta in kako ga boš prikazal. S tem podaš svoj pečat in ustvariš nekaj povsem osebnega in neponovljivega. Namen preučevanja uličnih fotografov je, da bi izvedel, kakšen je njihov delovni proces, zakaj so se avtorji odločili nekaj fotografirati, ali je vse zelo premišljeno vnaprej ali je lahko spontano.
V praktičnem delu sem se sam osredotočil na beleženje ljudi in okolja Nove Gorice in poskušal sestaviti avtorski pogled na trenutno stanje ljudi v svetu hitrega življenja, finančne krize in tehnološkega razvoja. Svoj odnos in zanimanje do ulične fotografije sem začel razvijati na podlagi odvračanja inscinirane ali studijske fotografije, nečesa, kar je estetsko dovršeno in umetno. Ujetje dogodka, ki se pojavi enkratno, ne preseže še tako popolne nerealno ustvarjene podobe. Prepričan sem, da moraš s fotografijo tudi nekaj sporočiti. S tem, ko združiš sporočilo v realno situacijo, je opazovalec nad videnim šokiran, presenečen in mu toliko bolj verjame, ker ve, da se je zgodilo, in je tudi sam del tega. Gre torej za moč vizualne podobe, kritičnost. V fotografskih delih različnih avtorjev lahko z opazovanjem vidimo glavno nit sporočila. Nekateri fotografirajo ljudi in s tem posredujejo socialno podobo, kjer je osrednji element človek, medtem ko nekateri svojo kritiko podajo skozi podobe okolja, socialne krajine.
Glavni namen ulične fotografije je zaznavanje dogajanja v okolici eksistence človeka. Ustvarjanje fotografije ne sme biti kontrolirano, temveč mora biti fotograf kot del sheme, spremljati mora dogajanje, poslušati, zanimati ga mora okolje, v katerem je. Zato raziskujem, kaj pomeni ulična fotografija, kateri so njeni temelji, pravila, če jih sploh lahko ima.
Ali fotografija sploh lahko deluje kot prikaz stanja človeštva? Ključne besede: dokumentarna fotografija, ulična fotografija, avtorski pogled, glavna nit, sporočila, kritičen, socialna podoba, socialna krajina Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 7335; Prenosov: 304 Celotno besedilo (4,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vloga ilustrativnih pripovednih sredstev v animaciji : PaurelieNika Lemut, 2016, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu ugotavljam, da animirano gibanje ni edina stvar, ki daje animaciji življenje. Gre za interakcijo raznolikih in za zgodbo specifičnih likov in svetov z ilustrativnimi pripovednimi sredstvi, ki jih skrbno načrtujemo in pretvorimo iz besed v sliko s pomočjo konceptne risbe, izbire pravih trenutkov ter vzornih sličic in zgodborisov. Vsako pripovedno sredstvo nosi svojo lastno vlogo; barve in barvne harmonije tako na primer vzbujajo določene občutke, kompozicijski elementi vodijo gledalčevo oko, svetloba pa ustvarja različne atmosfere in oblikuje sceno. Vse to dodaja svoj delež k pripovedi. Da svoje delo izpopolnimo in animirano zgodbo podamo takšno, kot si jo predstavljamo, je poznavanje tovrstnih pripovednih sredstev neprecenljivo. Ključne besede: animacija, vizualna pripoved, liki, svetovi, risba, barve, kompozicija, kadriranje, svetloba Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 6679; Prenosov: 260 Celotno besedilo (2,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. PLATOON Kunsthalle Berlin, kot začasni eksperimentalni prostor in socialna skulptura : Eat MeatMarija Laura Potočnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomske naloge zajema in obravnava začasni eksperimentalni prostor PLATOON
Kunsthalle Berlin kot socialno skulpturo. Uvodno temo odprem z razlago, zakaj sem izbrala
PLATOON Kunsthalle Berlin za vsebino te diplomske naloge ter jo na kratko predstavim. Sledi
definicija pojma socialne skulpture ter predstavitev Josepha Beuysa, umetnika, ki je izraz prvi
uporabil. Za tem povežem in kategoriziram PLATOON Kunsthalle kot socialno skulpturo, jo
podrobno predstavim od ustanovitve do postavitve v Berlinu, obdelam njeno skupnost in opišem
njen vpliv na berlinsko umetniško sceno ter orišem organizacijo PLATOON Cultural Development.
Praktični del tega diplomskega dela je video inštalacija EAT MEAT?, v kateri si postavljam
vprašanja o morali, družbi ter o odnosu do živali. Na podlagi Freudove delitve osebnosti
raziskujem človeško - živalske odnose in človekovo moralno vlogo v teh odnosih ter vlečem
vzporednice med vrednotami. Inštalacija je avtobiografsko delo, intimno in subjektivno. Njen
namen je vzbuditi zavedanje in razmislek o tem, v kakšni družbi pravzaprav živimo, kakšne
posledice puščajo naša dejanja in udobje, ker oboje nam vsiljuje ignoranca industrije v svojem
brezkompromisnem boju za zaslužek. Ključne besede: PLATOON, Kunsthalle, Berlin, socialna skulptura, eksperimentalni prostor, umetniška scena, video inštalacija, družba, morala, meso, srce Objavljeno v RUNG: 01.02.2017; Ogledov: 7187; Prenosov: 230 Celotno besedilo (11,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. François Truffaut in avtorska teorijaMery Gobec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj ideje avtorstva, ki se je najbolj uveljavila v 50. letih prejšnjega stoletja. Kako se je ta ideja materializirala v filmskih delih, analizira skozi opus Françoisa Truffauta, utemeljitelja francoskega novega vala, ki je v začetku 60. let vzklil prav v idejah avtorske politike. Pojem avtorstva je bil še dolgo po izumu filma precej nejasen, s tem pa je bil vprašljiv tudi status filma kot umetnosti. Enakopraven ostalim umetniškim kategorijam je postal šele s prihodom nove generacije francoskih filmskih kritikov v 50. letih. Ti so ostro napadli tradicijo »francoske kvalitete«. François Truffaut je z esejem Une certaine tendance du cinéma française dvignil največ prahu in filme kvalitete obtožil neizvirnosti. S prihodom 60. let je z mladimi kritiki formiral obdobje novega vala. Za uveljavitev tega filmskega gibanja je zaslužen prav njegov celovečerni prvenec Les quatre cents coups (1959). Truffaut je vso kariero ostajal zvest ideji avtorske politike in bil hkrati komercialno razmeroma uspešen ter priljubljen. S svojim delom, v katerem je zapustil močen avtobiografski pečat, je vsekakor ključno vplival na to, da je film končno pridobil umetniški status ter da se je ideja avtorstva močno ukoreninila v pore filmske umetnosti. Ključne besede: Filmski avtor, avtorska kinematografija, avtorska kritika, avtorska politika, avtorska teorija, francoski novi val, cinefilija, François Truffaut, André Bazin, Alexandre Astruc, Roberto Rossellini, Jean Renoir, Alfred Hitchcock Objavljeno v RUNG: 25.02.2016; Ogledov: 7419; Prenosov: 716 Celotno besedilo (3,34 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Šiška (p)osebno : Ozadje razvoja avtorskega dokumentarnega filmaDino Schreilechner, 2015, diplomsko delo Opis: Namen teoretičnega dela diplomske naloge je osvetliti ozadje razvoja praktičnega diplomskega projekta, kratkega dokumentarnega filma Šiška (p)osebno. Besedilo na naslednjih straneh je zato sestavljeno iz dveh sklopov:
Prvi del je namenjen vzpostavitvi žanrskega in zgodovinskega konteksta, v katerem je nastajal diplomski film. V njem je strnjeno povzetih več kot 120 let razvoja dokumentarnega filma v - vse od prvih posnetkov resničnega dogajanja prek razvoja avtorskega izraza v tridesetih, medvojnega in povojnega obdobja do velikih sprememb in novih možnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Posebna pozornost je namenjena kratkemu pregledu zgodovine slovenskega filma in predstavitvi najbolj uveljavljenega načina klasifikacije dokumentarnih filmov glede na način reprezentacije. Prvi del zaokrožuje kratek teoretski uvod v promocijo dokumentarnih filmov - področje, ki je še danes pogosto zapostavljeno.
Drugi del predstavlja podroben opis nastajanja avtorskega dokumentarnega projekta - od ideje in okoliščin, ki so pripeljale do izbire teme prek obširnih raziskav, strukturiranja zgodbe in priprave scenarija. Iskreno so predstavljene vse težave, s katerimi se avtor srečuje pri produkciji, torej snemanju filma, in izzive, ki jih novincu na tem področju postavlja postprodukcija - torej montaža posnetega gradiva v smiselno celoto ter dodatna obdelava slike in zvoka, ki bistveno prispevata k kakovosti končnega izdelka. Besedilo se zaključi s pregledom najbolj kritičnih točk v praktičnega projekta ter razmislekom o možnih izboljšavah in nadgradnji projekta. Ključne besede: dokumentarni film, produkcija, video, film, dokumentaristika, zgodovina, Ljubljana, Šiška Objavljeno v RUNG: 24.09.2015; Ogledov: 7640; Prenosov: 289 Celotno besedilo (3,00 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Paranoia in Images : Fears through the Photographic MediumRoberta Battiston, 2015, diplomsko delo Opis: “Strah” je resnični problem z resnično rešitvijo, medtem ko je “paranoja” nekaj
kar je nezavedno ustvarjeno v naših mislih in jih lahko tako popolnoma prevzame,
je t.i. “naprava moči”, kot v svoji teoriji navaja Michel Foucault. Na področju
umetnosti, se je s tem fenomenom ukvarjalo že mnogo umetnikov, med katerimi so
umetniško gibanje Preraphaelites, Vincent Van Gogh, ekspresionizem z Edvardom
Munchem, Jamesom Ensorjem, Emilom Noldom, Egonom Schielom in Oskarjem
Kokoshko, prav tako pa tudi surrealizem z slikarji kot so Salvador Dali, Renè
Magritte in Max Ernst, so razsikovali področja sanj in domišljije. V fotografiji so
pričeli raziskovati notranji svet človeškega bitja, najprej skozi piktorialistično
gibanje nato pa še čez surrealizem v katerem so se umetniki kot Man Ray, André
Kertész, Hans Bellmer, Philippe Halsman pričeli z eksperimentirati z novimi
tehnikami. Lewis Carroll se je vdano posvetil fotografiranju mlade deklice nekje v
sredini 19. stoletja. Temo otroštva je raziskovala tudi Loretta Lux. Med neosurrealističnime
fotografe lahko spadajo Jerry Uelsmann, Robert in Shana Parke
Harrison, Scarlota Ban, Brooke Shaden, Meggie Taylor, Robert Kusterle, Maurizio
Frullani, Serigo Culoto, Sergio Scabar, Ingalisa Maria Fina, Enzo Tedeschi, Lorella
Klun, Jennifer B Thoreson (Hudson) in Joel Peter Witkin. Jaques Rancière in Roland
Barthes na z svojimi teorijami podajata ključ za branje slik v ne-seriji “Tempus
Fugit, paranoia manent”. V svoji raziskavi sem želela raziskati zgodovinski razvoj
povezave med umetniki in paranojo v namen razumevanja kako se je aktualna
tema razvijala skozi leta in jo uporabiti kot začetno točko na poti do ustvarjanja
svojega vizualnega jezika. Ključne besede: #Fears #Paranoia #Devices of power #Biopolitics #Nightmares #Unconscious
#Photography #Surrealism #Symbolism #Fairy tales Objavljeno v RUNG: 24.09.2015; Ogledov: 7295; Prenosov: 233 Celotno besedilo (5,36 MB) |
9. |
10. Spletna zgodba : optimizacija spletnega animiranega stripaMarko Por, 2015, diplomsko delo Ključne besede: diplomske naloge, animacija, strip, internet, svetovni splet, gif, uporabniški vmesnik, uporabniška izkušnja Objavljeno v RUNG: 20.02.2015; Ogledov: 7943; Prenosov: 403 Celotno besedilo (4,40 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |