Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 141
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Anton Muznik in Jovan Apostolović - primerjava dela in življenja dveh zdravnikov iz obdobja razsvetljenstva : diplomsko delo
Milja Milenković, 2023, diplomsko delo

Opis: Ta diplomsko naloga raziskuje vpliv razsvetljenstva na Goriško regijo in Vojvodino ter poudarja primerjalno analizo njunih zdravstvenih sistemov in življenja dveh ključnih zdravnikov, Antona Muznika in Jovana Apostolovića, v tem zgodovinskem obdobju. Razsvetljenstvo, kot intelektualno gibanje, je imelo pomemben vpliv na različne sfere družbe, vključno z znanostjo, politiko in kulturo. Naloga temelji na analizi zgodovinskih virov, literaturi ter analitičnem raziskovanju ključnih tematik. Prvi del naloge se osredotoča na predstavitev razsvetljenstva in njegov vpliv na družbeni, kulturni in intelektualni razvoj obeh regij. Primerjalna analiza zdravstvenih sistemov v Goriški regiji in Vojvodini poudarja organizacijo, izzive in dosežke na področju zdravstvenega varstva v času razsvetljenstva. Drugi del naloge se posveča življenju in delu Antona Muznika ter Jovana Apostolovića. Oba sta bila priznana zdravnika svojega časa, njune kariere in prispevki pa sta predstavljena z vidika razsvetljenstva in zdravstvenega sektorja. Poglobljena analiza Muznikove knjige "Clima Goritiense" ter Apostolovićeve doktorske disertacije prinaša vpogled v njune intelektualne dosežke. V zaključku so predstavljene ključne ugotovitve raziskave. Razsvetljenstvo je močno vplivalo na družbeni in zdravstveni razvoj obeh regij, pri čemer sta Muznik in Apostolović s svojim delom odigrala pomembno vlogo. Naloga poudarja pomen razsvetljenstva v oblikovanju družbenih vrednot ter v zdravstvu in intelektualnem razvoju. Hkrati pa ponuja temelje za nadaljnje raziskave o tem pomembnem zgodovinskem obdobju ter njegovem vplivu na družbo in zdravstvo.
Ključne besede: diplomske naloge, razsvetljenstvo, zdravniki, Slovenija, Srbija, Goriška, Vojvodina, zdravstvo
Objavljeno v RUNG: 02.10.2023; Ogledov: 1041; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
VLOGA IN POMEN ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA MEDIANA V ČASU VLADAVINE CESARJA KONSTANTINA VELIKEGA
VINKA KOVAČEVIĆ, 2023, diplomsko delo

Opis: Moje delo je zajemalo raziskovanje arheološkega najdišča Mediana kot razkošnega predmestja antičnega Naisa. Položaj Mediane je znan na podlagi dosedanjih raziskav. Osrednji prostor zavzema vilo s peristilom, nimfej, terme in žitnico. Začetne raziskave o Mediani so povezane s Feliksom Kanicom. Vila s peristilom, tj. luksuzna vila, je doslej najbolje raziskana, ohranjena in dostopna obiskovalcem. Dejstvo je, da je Mediana nastala v času gospodarskega razvoja antičnega Naisa, ko je ta postal pomembno vojaško in politično središče. Za Konstantina Velikega (306–337) lahko rečemo, da je prispeval k socialni in gospodarski ter kulturni blaginji. Medianske zgradbe so tuji roparji in osvajalci večkrat poškodovali. Kompleks term je bil odkrit leta 1932, dela pa so se nadaljevala v letih 1962–1969. Vila je bila razkošno okrašena, kar dokazujejo ostanki stebrov, bazenov in marmornih kapitelov. Mozaiki so dobro ohranjeni, vidne so plošče z različnimi vzorci, listi in cvetovi.
Ključne besede: Naissus, Konstantin Veliki, Mediana, vila s peristilom (villa suburbana), nimfej (nymphaeum), terme (thermae), krstilnica (baptisterium), žitnica (horreum), rezervoar za vodo (castellum aquae), mozaiki, skulpture
Objavljeno v RUNG: 15.09.2023; Ogledov: 811; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
4.
Izseljenska tematika v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna
Demi Štakul, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izseljensko tematiko v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna. Predstavljeni so tokovi preseljevanja iz slovenskega območja v Združene države Amerike in migracije Slovencev, ki so potekale v času avstroogrske monarhije, med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Ljudje so odhajali v svet v upanju na boljše življenje in z željo po večjem zaslužku. Anna Praček Krasna in ostale slovenske avtorice izseljenske literature so v Severni Ameriki največ ustvarjale v 30. letih prejšnjega stoletja. Pripovedi v delih Anne Praček Krasna, Med dvema domovinama (1978) in Moja ameriška leta (1980), so večinoma postavljene v delovska naselja in v čas gospodarske krize v ZDA. V besedilih opisuje položaj izseljencev in njihov način življenja. V pripovedih so prisotni mešani občutki o življenju v novi državi, literarni junaki pa se pogosto spominjajo življenja v stari domovini. Povod za pisanje je avtorica dobila ravno s selitvijo, zato je izseljenska tematika v njenih delih jasno prisotna.
Ključne besede: Anna Praček Krasna, migracije, izseljenska tematika, kratka pripovedna proza, slovenska izseljenska literatura.
Objavljeno v RUNG: 10.03.2022; Ogledov: 2269; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (515,29 KB)

5.
Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem Primorskem : diplomsko delo
Urban Makorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno v RUNG: 08.09.2021; Ogledov: 2627; Prenosov: 122
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje : diplomsko delo
Kris Jogan, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010). Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev. Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno v RUNG: 02.09.2021; Ogledov: 2367; Prenosov: 120
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zgodovina vinogradništva na Vipavskem
Marijana Živković, 2021, diplomsko delo

Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije. Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 2334; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (647,64 KB)

8.
ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR : DIPLOMSKO DELO
Daniela Paj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno v RUNG: 13.01.2021; Ogledov: 3752; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (934,82 KB)

9.
Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikov
Anika Velišček, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji. V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg. Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Ključne besede: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Objavljeno v RUNG: 11.11.2020; Ogledov: 3216; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Botanična terminologija v govoru vasi Šempas
Tanja Maučec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Objavljeno v RUNG: 11.08.2020; Ogledov: 3841; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh