Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽANRSKOST LITERARNEGA OPUSA JANJE VIDMAR
Daniela Paj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na analizo naslednjih literarnih del Janje Vidmar: Punce za znoret, Hiša groze, Kdo je ubil Emilijo K.?, Bučko Superga, Princeska z napako, Angie, Brez, Pink, Ameriški prijatelj, Blues za Saro, Fantje iz gline, Debeluška, Vrtiljak čudežev, Uspavanka za mladega očka, Potovanje groze in Tretja možnost. Na začetku na podlagi teorij Mirana Hladnika, Marka Juvana, Alojzije Zupan Sosič, Barbare Pregelj in Jožice Jožef Beg, predstavim pojme kanonizirana in trivialna literatura ter žanrski sinkretizem, se posvetim pojmu realizem v sodobni slovenski mladinski književnosti in nakažem smer žanrskosti v delih Janje Vidmar. Sledi predstavitev avtorice in njenega literarnega ustvarjanja ter opis pripovednih elementov (protagonist, čas/prostor, pripovedovalec, fokalizacija). V osrednjem delu analiziram besedila Janje Vidmar v povezavi z žanrskostjo in na podlagi te analize ugotovim, da gre pri njih za prepletanje različnih žanrov (žanrski sinkretizem).
Ključne besede: Mladinska književnost, realizem, pripovedna perspektiva, proza, žanri, perspektiva, žanrski sinkretizem, Janja Vidmar.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (934,82 KB)

2.
Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikov
Anika Velišček, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji. V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg. Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Ključne besede: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 850; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

3.
Botanična terminologija v govoru vasi Šempas
Tanja Maučec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 940; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,59 MB)

4.
Španska gripa na Goriškem v letu 1918
Martin Batagelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V uvodu diplomske naloge bom najprej utemeljil razloge za izbrano temo ter s pomočjo literature opisal bolezen in njene značilnosti ter natančno predstavil simptome. V nadaljevanju se bom posvetil orisu problematike na globalni ravni, torej začetku širjenja pandemije po svetu, saj naj bi bolezen aprila 1918 z okuženimi ameriškimi vojaki začela svoj smrtonosni pohod po Evropi, kjer se je razširila po bojnem polju in med civilisti. Seveda bom na tem mestu predstavil tudi vlogo bolezni pri odvijanju vojne ter na kakšen način je pandemija vplivala na njen razplet. Ob tem bom izpostavil posameznika, ki je pri iskanju rešitve problema namenil veliko truda ter kot načelnik zdravstvene službe v Manchestru z daljnovidnimi nasveti in ukrepi preprečil, da bi bolezen terjala še večji davek. To je bil škotski zdravnik dr. James Niven, pri opisu njegovega prispevka proti pandemiji pa mi bodo pomagala tudi poročila njegovih opažanj obolelih. V osrednjem delu diplomske naloge se bom najprej posvetil širjenju španske gripe na področju današnje Slovenije. Na tem mestu bom predstavil odziv medijev na pojav in smrtonosnost gripe; predvsem v časopisih Slovenec, Slovenski narod, Štajerc in še drugih. V veliko pomoč mi bodo tudi šolske, župnijske in ostale kronike, ki so jih ljudje pisali v tistih dneh. Največjo pozornost pa bom namenil pojavu in posledicam pandemije na Goriškem. Na tem mestu bom na kratko orisal tudi stanje v regiji po soških bitkah, stanje beguncev in vrnitev vojakov s front ter obširno predstavil pojav in širjenje bolezni ter odziv nanjo. Pri tem si bom pomagal z lokalnimi in župnijskimi kronikami ter časopisnimi članki. Nazadnje bom predstavil resnično zgodbo o tem, kako se moji predniki soočali s špansko gripo. Diplomsko delo bom zaključil s sklepom, v katerem bom povzel celotno temo diplomske naloge, poudaril glavna spoznanja pri njeni izdelavi in predstavil medicinske raziskave povezane s špansko gripo v 21. stoletju.
Ključne besede: španska gripa, Goriška, influenca, zgodovina bolezni, pandemija
Objavljeno: 08.07.2020; Ogledov: 1018; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (2,93 MB)

5.
ZAČETKI GLEDALIŠKE UMETNOSTI NA CELJSKEM
Klavdija Stres, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni začetki gledališkega udejstvovanja na Celjskem, vse od prvih predstav v slovenskem jeziku (1849) do popolne profesionalizacije gledališča (1953). V vmesnem obdobju se je gledališka umetnost v Celju postopoma razvijala, sprva v okviru čitalništva in Celjskega pevskega društva, kasneje v Dramatičnem društvu ter nazadnje v Okrožnem gledališču, ki se je nazadnje preimenovalo v Ljudsko gledališče. V nadaljevanju diplomskega dela smo se posvetili analizam izbranih gledaliških predstav, ki so bile uprizorjene na odru celjskega gledališča. Celjsko gledališko življenje je nastalo iz plodnih in obetavnih tradicij amaterizma, ki je leta 1950 postalo poklicno ter s stalnim ansamblom in težilo k popolni profesionalizaciji, kar se je pričelo uresničevati s Fedorjem Gradišnikom. Na Gradišnikovih etičnih osnovah in ob prizadevanju njegovih gledaliških sodelavcev se je v Celju razvilo gledališče, ki je bilo trdno povezano s preteklostjo, tj. z izročilom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča, Edvarda Jeretina Vladimirja Ravniharja, Rafaela Salmiča, Milana Skrbinška – vsi so bili močno povezani z rastjo slovenskega gledališča. Tega leta je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Kot popolnoma profesionalna ustanova pa je to gledališče nastalo leta 1953.
Ključne besede: Celje, gledališče, amaterstvo, polprofesionalizem, profesionalizem.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

6.
Vojna škoda na Goriškem med prvo svetovno vojno: primer vasi Miren pri Gorici
Vojko Ferletič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam vojno škodo na Goriškem na primeru vasi Miren. Najprej predstavim Miren pred prvo svetovno vojno, nato na podlagi časopisnih člankov predstavim življenje v vasi v zaledju fronte in vse skupaj umestim v kontekst prve svetovne vojne. V tem sklopu opišem tudi begunsko kolonijo v Savinjski dolini, ki je nastala s selitvijo mirenske čevljarske zadruge na grad Vrbovec pri Mozirju, kamor je odšla v begunstvo večina mirenskega prebivalstva. Sledi opis termina vojne škode, ki mu sledi poglavje z opisi ukrepov za obnovo Goriške, ki so jih izvedle tako avstro-ogrske kot italijanske oblasti, in vloge Maksa Fabianija. Sledi opis vojne škode v Mirnu, kjer poleg časopisnih člankov uporabim tudi cenitve vojne škode, ki jih hrani državni arhiv v Gorici. Tu podrobneje predstavim škodo dveh družin, ki sta bili sorodstveno povezani in sta skupaj preživeli begunstvo v Ljubljani. Poglavju o civilnih žrtvah, kot posebni vrsti vojne škode, je dodan seznam umrlih prebivalcev Mirna in seznam padlih, ranjenih, obolelih in ujetih vojakov iz takratne občine Miren. Diplomsko delo zaključim z opisom deželnega stavbnega reda.
Ključne besede: Miren, Goriška, prva svetovna vojna, soška fronta, vojna škoda
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 1353; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (3,89 MB)

7.
MED KVANTITETO IN KVALITETO
Kris Stergulc, 2019, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina. Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu. S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem. Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto.
Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 1605; Prenosov: 83
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

8.
Dileme pri usvajanju pomožnih glagolov v italijanščini s strani slovenskih govorcev
Lionella Costantini, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so pomožni glagoli v italijanščini in v slovenščini, izvedena je bila eksperimentalna študija. Glavni cilj raziskave je bil pojasniti, ali imajo Slovenci dileme z izbiro pomožnih glagolov v italijanščini glede na to, da sta v italijanščini dva t.j. essere in avere, v slovenščini pa le eden, t.j. glagol biti. Kot izhodišče sem uporabila študijo Antonelle Sorace (1992). Za raziskavo je bila uporabljena metodologija vprašalnika z likertovo lestvico. S c-testom pa sem ugotovila nivo znanja italijanskih in slovenskih učencev iz srednjih šol. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da drži, kar smo predvidevali. Govorci slovenščine raje izberejo stavke s pomožnim glagolom essere, ker ga v slovenščini poznajo. Glagol avere pa uporabljajo manj, ker ga slovenščina nima.
Ključne besede: Pomožni glagoli v italijanščini, pomožni glagoli v slovenščini, jezikovni prenos, c-test, Likertova lestvica, usvajanje drugega jezika
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 1666; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

9.
Vrstni red usvajanja konceptov pri predšolskih otrocih
Barbara Batagelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Po kartografskih raziskavah sodeč je hierarhija funkcijskih projekcij za vse naravne človeške jezike enaka (Cinque in Rizzi, 2010). Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima ta univerzalna hierarhija temelje v splošni kogniciji (Marušič in Mišmaš, 2018, Mišmaš, Popović in Žaucer, 2018). Če povezava med tem kartografskim modelom in splošnimi kognitivnimi sposobnostmi obstaja, lahko sklepamo na povezavo med vrstnim redom funkcijskih projekcij, ki gostijo določeno vrsto pridevnika, in vrstnim redom otrokovega usvajanja konceptov, ki jih pridevniki določene vrste izražajo. Ker otrok skladenjsko zgradbo usvaja od najnižje projekcije k najvišji (Radford, 1996), lahko sklepamo, da bodo otroci najprej usvojili koncept, ki je v hierarhiji postavljen nižje, kot tistega, ki je postavljen višje. V tem diplomskem delu to povezavo iščemo s preverjanjem usvajanja konceptov velikosti, barve in oblike pri predšolskih otrocih. V diplomskem delu sta predstavljena univerzalna hierarhija pridevnikov v samostalniški zvezi in usvajanje jezika pri predšolskih otrocih, v drugem delu pa še rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem otrok. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko vsaj delno potrdimo, da otroci najprej usvojijo koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti, vendar bi za trdnejše zaključke morali testirati več otrok.
Ključne besede: univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, usvajanje jezika, koncepti, otroški govor, velikost, oblika, barva
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 1670; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (964,07 KB)

10.
LJUBEZENSKO-EROTIČNA ROMANA ELZE BUDAU
Vesna Bajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava ljubezensko-erotična romana Diagram neke ljubezni in Ljubezen v f-molu avtorice Elze Budau. Na začetku diplomske naloge so razloženi pojmi, s katerimi lahko povezujemo romana: ženski roman, ljubezenski roman in trivialna literatura. V nadaljevanju naloge sem predstavila avtorico, potem sem se osredinila na analizo romanov. Analiza za vsak roman je vsebovala obnovo romana, opis glavnega ženskega lika, osredinila sem se tudi na ženske in moške vloge v romanu in na tematsko analizo vsakega romana. Za utemeljitev tem, ki sem jih odkrila v romanih, sem vključila tudi citate iz njih. Obravnavala sem tudi moški pogled na avtorico v intervjujih, ki sem jih našla. V drugem delu diplomske naloge sem primerjala roman Elze Budau Ljubezen v f-molu z romanom Strah pred letenjem ameriške pisateljice Erice Jong, ki sem jo v nadaljevanju tudi predstavila. Obravnavala sem pomen obeh romanov in namenila razdelek avtobiografskosti obeh romanov. V sklepnem delu diplomske naloge sem se še dotaknila vprašanja, ali spada roman Strah pred letenjem v trivialno književnost.
Ključne besede: Elza Budau, ljubezenski roman, erotični roman, trivialna književnost, Ljubezen v f-molu, Diagram neke ljubezni, Strah pred letenjem, Erica Jong, ženski roman
Objavljeno: 26.09.2019; Ogledov: 2037; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (432,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh