1. Življenje sužnjev v obdobju starega Rima ter njihove omembe na epigrafskih spomenikih v provincialnem mestu Celeja : diplomsko deloLuka Podgornik, 2024, diplomsko delo Opis: Delo zavzema raziskovanje suženjskega vsakdana v času starega Rima ter omembe sužnjev na epigrafskih spomenikih v nekdanjem rimskem provincialnem mestu Celeja.
Rimsko cesarstvo je bilo v svojem času zelo razvito, zato so rimski voditelji iz dneva v dan želeli več, tako v razvitosti kot tudi pri geografski širitvi. Ker pa je bilo idej veliko, delovne sile, ki bi jih uresničila pa ne, so v Rimu začeli uveljavljati družbenogospodarsko ureditev, ki je danes poznana pod terminom suženjstvo.
Ključne besede: diplomske naloge, obdobje starega Rima, suženjstvo, suženjska dela, gladiatorji, gladiatorske šole, Kolosej, krščanstvo, epigrafski spomeniki, Celeia
Objavljeno v RUNG: 24.10.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,19 MB) |
2. Gibanja za politično povezovanje Slovanov od sredine 19. stoletja do začetka 20. stoletja : diplomsko deloIvan Stojchev, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se poglobimo v zgodovinski in sodobni pomen ideje politične in kulturne povezave med slovanskimi narodi. Raziskava se osredotoča na gibanja političnega povezovanja slovanskih skupnosti. V nalogi evolucijo panslavizma predstavimo od zgodnjih konceptualnih faz do prvega panslovanskega kongresa v Pragi leta 1848, pri čemer prikažemo različne vizije enotnosti in različne ideje o povezovanju, kot sta avstroslavizem in neoslavizem.
V nadaljevanju naloge preiskujemo perspektive političnega združevanja posameznih slovanskih narodov, poseben poudarek pa namenimo južnim Slovanom in končni ustanovitvi Jugoslavije. Osredotočimo se tudi na posledice prve svetovne vojne, ki so vplivale na ustanovitev Češkoslovaške in Jugoslavije – dveh uspešnih idej slovanskega političnega povezovanja – nato pa v 20. stol. vplivale na zaton panslavističnih aspiracij.
V nalogi poudarimo vlogo gibanja in solidarnosti, ki sta pri oblikovanju nacionalnih identitet med slovanskimi narodi vplivala na oblikovanje slovanskih držav in zavezništev. Čeprav so politične aspiracije panslavizma usahnile, njegova kulturna in ideološka dediščina (kot na primer gibanje evroslavizma in jezik medslovanščina) še vedno vztraja, spodbuja slovansko sodelovanje na različnih področjih in ohranja simbol enotnosti ter kulturne dediščine v sodobnih geopolitičnih izzivih.
Ključne besede: diplomske naloge, panslavizem, praški kongres 1848, slovanska zgodovina, slovanska enotnost, avstroslavizem, neoslavizem, Jugoslavija
Objavljeno v RUNG: 02.10.2024; Ogledov: 449; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. Kratek zgodovinski pregled izseljevanja iz Črne gore in sedanji odnos do diaspore : diplomsko deloSvetozar Bastać, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem sem ugotovil, kaj migracije sploh so. Prvi del diplomskega dela je posvečen kompleksnemu teoretskemu, sociološkemu in zgodovinskemu pristopu k migracijam, skozi katerega so predstavljeni teorija migracij, migracijska periodika, koncept migranta ter znanstvene discipline, ki se ukvarjajo s to tematiko. Po teoretičnem delu so v diplomskem delu predstavljena migracijska gibanja z ozemlja današnje Črne gore od najstarejših ohranjenih zapisov, preko množičnega izseljevanja v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja do načrtne naselitve Vojvodine po drugi svetovni vojni. Poudarek dela je tudi na interpretaciji manj znanih kulturnih drobcev iz življenja izseljencev, kot so prve organizacije in vpliv kulturnih razlik, s katerimi so se prvič srečali. Diplomsko delo je predstavilo tudi trenutni odnos diaspore do Črne gore in Črne gore do diaspore, o katerem se v znanstvenih krogih skorajda ne govori.
Ključne besede: diplomske naloge, migracije, Črna gora, Peroj, Bela krajina, Amerika, Medova, Vojvodina, diaspora
Objavljeno v RUNG: 29.08.2024; Ogledov: 552; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Anton Muznik in Jovan Apostolović - primerjava dela in življenja dveh zdravnikov iz obdobja razsvetljenstva : diplomsko deloMilja Milenković, 2023, diplomsko delo Opis: Ta diplomsko naloga raziskuje vpliv razsvetljenstva na Goriško regijo in Vojvodino ter poudarja primerjalno analizo njunih zdravstvenih sistemov in življenja dveh ključnih zdravnikov, Antona Muznika in Jovana Apostolovića, v tem zgodovinskem obdobju. Razsvetljenstvo, kot intelektualno gibanje, je imelo pomemben vpliv na različne sfere družbe, vključno z znanostjo, politiko in kulturo. Naloga temelji na analizi zgodovinskih virov, literaturi ter analitičnem raziskovanju ključnih tematik. Prvi del naloge se osredotoča na predstavitev razsvetljenstva in njegov vpliv na družbeni, kulturni in intelektualni razvoj obeh regij. Primerjalna analiza zdravstvenih sistemov v Goriški regiji in Vojvodini poudarja organizacijo, izzive in dosežke na področju zdravstvenega varstva v času razsvetljenstva. Drugi del naloge se posveča življenju in delu Antona Muznika ter Jovana Apostolovića. Oba sta bila priznana zdravnika svojega časa, njune kariere in prispevki pa sta predstavljena z vidika razsvetljenstva in zdravstvenega sektorja. Poglobljena analiza Muznikove knjige "Clima Goritiense" ter Apostolovićeve doktorske disertacije prinaša vpogled v njune intelektualne dosežke. V zaključku so predstavljene ključne ugotovitve raziskave. Razsvetljenstvo je močno vplivalo na družbeni in zdravstveni razvoj obeh regij, pri čemer sta Muznik in Apostolović s svojim delom odigrala pomembno vlogo. Naloga poudarja pomen razsvetljenstva v oblikovanju družbenih vrednot ter v zdravstvu in intelektualnem razvoju. Hkrati pa ponuja temelje za nadaljnje raziskave o tem pomembnem zgodovinskem obdobju ter njegovem vplivu na družbo in zdravstvo.
Ključne besede: diplomske naloge, razsvetljenstvo, zdravniki, Slovenija, Srbija, Goriška, Vojvodina, zdravstvo
Objavljeno v RUNG: 02.10.2023; Ogledov: 1876; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. VLOGA IN POMEN ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA MEDIANA V ČASU VLADAVINE CESARJA KONSTANTINA VELIKEGAVINKA KOVAČEVIĆ, 2023, diplomsko delo Opis: Moje delo je zajemalo raziskovanje arheološkega najdišča Mediana kot razkošnega predmestja antičnega Naisa. Položaj Mediane je znan na podlagi dosedanjih raziskav. Osrednji prostor zavzema vilo s peristilom, nimfej, terme in žitnico. Začetne raziskave o Mediani so povezane s Feliksom Kanicom. Vila s peristilom, tj. luksuzna vila, je doslej najbolje raziskana, ohranjena in dostopna obiskovalcem. Dejstvo je, da je Mediana nastala v času gospodarskega razvoja antičnega Naisa, ko je ta postal pomembno vojaško in politično središče. Za Konstantina Velikega (306–337) lahko rečemo, da je prispeval k socialni in gospodarski ter kulturni blaginji. Medianske zgradbe so tuji roparji in osvajalci večkrat poškodovali. Kompleks term je bil odkrit leta 1932, dela pa so se nadaljevala v letih 1962–1969. Vila je bila razkošno okrašena, kar dokazujejo ostanki stebrov, bazenov in marmornih kapitelov. Mozaiki so dobro ohranjeni, vidne so plošče z različnimi vzorci, listi in cvetovi.
Ključne besede: Naissus, Konstantin Veliki, Mediana, vila s peristilom (villa suburbana), nimfej (nymphaeum), terme (thermae), krstilnica (baptisterium), žitnica (horreum), rezervoar za vodo (castellum aquae), mozaiki, skulpture
Objavljeno v RUNG: 15.09.2023; Ogledov: 1812; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,24 MB) |
6. DISKURZIVNE PRAKSE TREH GENERACIJ PRISELJENCEV IZ DRŽAV BIVŠE JUGOSLAVIJE V SLOVENIJI: MED OHRANJANJEM MATERNEGA JEZIKA IN JEZIKOVNO ASIMILACIJO : DIPLOMSKO DELOTaja Petrič, diplomsko delo Ključne besede: priseljenci, potomci priseljencev, slovenski jezik, materni jezik, kombinacija obeh jezikov, priseljenci prve generacije, priseljenci druge generacije, priseljenci tretje generacije, ohranjanje jezika, jezikovna asimilacija
Objavljeno v RUNG: 01.09.2023; Ogledov: 2442; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Izseljenska tematika v kratki pripovedni prozi Anne Praček KrasnaDemi Štakul, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izseljensko tematiko v kratki pripovedni prozi Anne Praček Krasna. Predstavljeni so tokovi preseljevanja iz slovenskega območja v Združene države Amerike in migracije Slovencev, ki so potekale v času avstroogrske monarhije, med obema vojnama in po 2. svetovni vojni. Ljudje so odhajali v svet v upanju na boljše življenje in z željo po večjem zaslužku. Anna Praček Krasna in ostale slovenske avtorice izseljenske literature so v Severni Ameriki največ ustvarjale v 30. letih prejšnjega stoletja. Pripovedi v delih Anne Praček Krasna, Med dvema domovinama (1978) in Moja ameriška leta (1980), so večinoma postavljene v delovska naselja in v čas gospodarske krize v ZDA. V besedilih opisuje položaj izseljencev in njihov način življenja. V pripovedih so prisotni mešani občutki o življenju v novi državi, literarni junaki pa se pogosto spominjajo življenja v stari domovini. Povod za pisanje je avtorica dobila ravno s selitvijo, zato je izseljenska tematika v njenih delih jasno prisotna.
Ključne besede: Anna Praček Krasna, migracije, izseljenska tematika, kratka pripovedna proza, slovenska izseljenska literatura.
Objavljeno v RUNG: 10.03.2022; Ogledov: 3249; Prenosov: 105
Celotno besedilo (515,29 KB) |
8. Življenje in delo starinoslovca Simona Rutarja ter njegovo delovanje na Severnem Primorskem : diplomsko deloUrban Makorič, 2021, diplomsko delo Opis: Delo vključuje pregled življenja Simona Rutarja in poudarja ključne dogodke v njegovem življenju. Opisana je bila njegova kariera zgodovinarja, kjer so bile poudarjene njegove ključne objave. Fokus v opisu njegovega življenja so bile otroštvo, izobrazba in nesrečna ljubezen. V drugem delu diplomske naloge smo se posvetili arheologiji Severne Primorske. Pod drobnogled so prišla najdišča, ki jih je opisoval že Simon Rutar. Ta so Gradič, Robič, Tonovcov grad in Sveta Lucija. Pridružile so se jim analize rimskih cest ter grob oris poselitve območja za lažje razumevanje zgodovinskega konteksta.
Ključne besede: diplomske naloge, zgodovinopisje, slovenska zgodovina, arheologija, 19. stoletje, Severna Primorska, Kobarid, Zgornje Posočje, Robič, Gradič, Sveta Lucija, rimske ceste
Objavljeno v RUNG: 08.09.2021; Ogledov: 3714; Prenosov: 142
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje : diplomsko deloKris Jogan, 2021, diplomsko delo Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010).
Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev.
Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno v RUNG: 02.09.2021; Ogledov: 3195; Prenosov: 133
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Zgodovina vinogradništva na VipavskemMarijana Živković, 2021, diplomsko delo Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 3355; Prenosov: 121
Celotno besedilo (647,64 KB) |
