Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 141
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Histerija v diskurzu na Slovenskem do 1. svetovne vojne
Manca Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno, kako se pojem histerija pojavlja v slovenskem diskurzu od prve najdene objave do prve svetovne vojne. V uvodnem delu so zapisane razlage besede histerija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Etimološkem slovarju in Slovarju psihiatričnih izrazov. Sledi opis bolezni in največjih strokovnjakov, ki so se z njo ukvarjali (Jean-Marie Charcot in Sigmund Freud). V naslednjem poglavju je predstavljeno, kako so histerijo zdravili, dojemali in sprejemali v slovenskem prostoru. Nato je obravnavan pojav besede histerija in njenih izpeljank v strokovnem, publicističnem in literarnem diskurzu. Poglavje je sestavljeno iz različnih odlomkov iz teh besedil, ob katerih je razloženo, kako se histerija pojavlja v različnih kontekstih in pomenih.
Ključne besede: histerija, Jean-Marie Charcot, Sigmund Freud, histerija na Slovenskem, Josip Vošnjak, Zofka Kveder, Fran Govekar, Janko Kersnik, Vladimir Levstik, Pavlina Pajk, Adolf Robida
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5567; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

32.
GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH
Tjaša Kren, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10.stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski in rožaški samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank.
Ključne besede: Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek
Objavljeno v RUNG: 12.09.2017; Ogledov: 5643; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

33.
Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besed
Asjaflora Povše, 2017, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem. V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja. Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja. Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine. Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve. Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno v RUNG: 05.09.2017; Ogledov: 4454; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

34.
Teorija jezika skozi prizmo usvajanja nejezikovnih prvin – pilotna študija
Tjaša Popović, 2017, diplomsko delo

Opis: V središču diplomske naloge je možnost, da bi lahko temelje za univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki jo opazujemo v jeziku, iskali v splošni kogniciji (Žaucer 2015). Če taki temelji obstajajo, lahko pričakujemo, da obstaja tudi povezava med vrstnim redom funkcijskih projekcij, v katerih se v samostalniški zvezi pojavljajo pridevniki, in vrstnim redom usvajanja konceptov, ki jih pridevniki v ustrezni funkcijski projekciji izražajo. Na podlagi preteklih raziskav (Radford 1996) pričakujemo, da bodo otroci koncepte, ki so v hierarhiji postavljeni nižje, usvojili prej in tiste, ki so višje, kasneje. V diplomskem delu so zato predstavljene kartografske raziskave, ki kažejo, da obstaja v samostalniški zvezi univerzalna hierarhija pridevnikov. Sledeč Scottu (2002)preverjamo, ali slovenščina potrjuje univerzalno hierarhijo, ki je bila predlagana predvsem na podlagi angleščine. Pri tem je posebna pozornost posvečena pridevnikom, ki poimenujejo velikost, obliko in barvo. Sklenemo, potrjujoč Scottove (2002) trditve, da si ti sledijo v zaporedju velikost → oblika → barva. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pilotne študije, s pomočjo katere smo pri otrocih preverjali razumevanje konceptov velikosti, oblike in barve. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati o vrstnem redu usvajanja konceptov velikosti, oblike in barve, saj se je pokazalo, da so otroci, ki so nalogo razumeli, že usvojili vse tri raziskovane koncepte.
Ključne besede: Univerzalna hierarhija funkcijskih projekcij, pridevniki, samostalniška zveza, usvajanje jezika, koncepti, velikost, oblika, barva.
Objavljeno v RUNG: 25.05.2017; Ogledov: 5819; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

35.
ZGODOVINA GOZDARSTVA IN Z GOZDARSTVOM POVEZANIH PANOG V DEŽELI GORIŠKI OD 16. STOLETJA DALJE
Jani Rijavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno gozdarstvo v preteklosti s poudarkom na deželi Goriški. Predstavljeno je obdobje od 16. stoletja do začetka prve svetovne vojne. V uvodnem delu je predstavljena dežela Goriška v času in njene naravne značilnosti. Sledi predstavitev gozdarstva v preteklosti. To poglavje obsega nego gozdov, načine sečnje, predstavitev zakonodaj in služnostnih pravic, nastanek gozdarske službe in začetke načrtnega gospodarjenja. Naloga se posebej osredotoča na dva gozdova na Goriškem, to sta Panovec in Trnovski gozd. V poglavjih o omenjenih dveh gozdovih je predstavljena zgodovina gozdov, gospodarjenje v njih, gozdni sestav in druge značilnosti. V poglavju o Trnovskem gozdu pa so predstavljene tudi druge gospodarske dejavnosti povezane z gozdom. To so oglarstvo, steklarstvo, škafarstvo, izvoz leda iz jam ledenic in furmanstvo. Predzadnje poglavje se osredotoča na usodo gozda med vojno, zadnje pa predstavi današnje stanje v gozdu in skrbi za prihodnost.
Ključne besede: Goriška, zgodovina gozdarstva, gozdno gospodarstvo, izkoriščanje gozda, Trnovski gozd, Panovec.
Objavljeno v RUNG: 13.04.2017; Ogledov: 5561; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

36.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno v RUNG: 30.11.2016; Ogledov: 7708; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

37.
Pozabljeni zdravnik : Vloga dr. Karla Pečnika pri vprašanju slovenske gospodarske samostojnosti in vključevanja v mednarodno trgovino.
Rok Bratina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava življenje in delo dr. Karla Pečnika, vsestransko izobraženega slovenskega izseljenca, ki je velik del svojega življenja preživel kot zdravnik jetičnih bolezni v Egiptu. Pričujoča naloga se osredotoča na Koroščevo brošuro Slovenci in mednarodni promet, ki jo je Pečnik napisal na podlagi večletnega preučevanja gospodarskega dogajanja v Egiptu. Ker je bil zelo dobro obveščen tudi o stanju v domovini, je s pomočjo goriškega politika Andreja Gabrščka leta 1898 izdal omenjeno brošuro v kateri je želel spodbuditi Slovence k bolj samostojnemu gospodarskemu delovanju, neodvisnemu od ostalih dežel v Habsburški monarhiji. Kot je zapisal Pečnik, je svetovna trgovina odpravila vse omejitve, ki bi lahko ovirale slovenske dežele na poti do gospodarske samostojnosti. Namen in cilj pričujoče diplomske naloge je bil predstaviti življenje in delo Karla Pečnika, ga ponovno obuditi v slovenski gospodarski zgodovini in ga v prihodnje predstavljati kot enega tistih posameznikov, ki so imeli eno pomembnejših vlog pri nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva. Dokaz za to je danes moč najti v njegovi brošuri Slovenci in mednarodni promet.
Ključne besede: Habsburška monarhija, gospodarstvo, liberalizem, mednarodna trgovina, slovenske dežele, Egipt, Karol Pečnik.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 5495; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (933,38 KB)

38.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 7159; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (536,51 KB)

39.
Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani
Matej Debenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu. V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani. Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Ključne besede: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 4228; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

40.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 5989; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh