Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

21 - 30 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
The human in machine-made art : master's thesis
Jérémie Queyras, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: machine, artificial intelligence, art production, art history, creativity, master's thesis
Objavljeno v RUNG: 25.01.2023; Ogledov: 1297; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Kardinalne povezave : umetnost, solidarnot in duhovnost med Vzhodom in Zahodom
Abiral Khadka, 2022, magistrsko delo

Objavljeno v RUNG: 04.01.2023; Ogledov: 1243; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (20,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
The veiled art : art and media censorship in the Middle East
Nabil Nazem Fawzi Almanssour, 2022, magistrsko delo

Objavljeno v RUNG: 03.01.2023; Ogledov: 1427; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Energetski, ekonomski in okoljski učinki toplotne črpalke s poudarkom na hrupu
Tjaša Kreft, 2022, magistrsko delo

Opis: Toplotne črpalke se vse pogosteje pojavljajo ob domovih, saj so zaradi uporabe obnovljivih virov varčnejše in oddajajo tudi manj emisij CO2. Poleg tega Eko sklad letno razpiše več subvencij, ki financirajo vse od 25 % do 100 % stroškov postavitve toplotne črpalke, kar je za končnega uporabnika zelo privlačno. Toplotne črpalke na slovenskem trgu morajo biti narejene v skladu s slovenskimi zakoni. Naredili smo pregled slovenske zakonodaje ter evropskih direktiv. Za primerjavo smo preučili še, kako hrup toplotnih črpalk urejata Avstrija in Švica. Po naboru toplotnih črpalk vseh treh tipov smo naredili ekonomsko, energetsko in okoljsko analizo za vsako toplotno črpalko. V ospredje smo postavili toplotne črpalke tipa zrak / voda, ker oddajajo hrup v okolje. Naredili smo tudi pregled možnih rešitev, ki se ponujajo na slovenskem trgu. Za ocenitev najprimernejše in pregled zavedanja smo naredili anketo med splošno populacijo, intervjuje s ponudniki, Inšpektoratom za okolje za okolje in prostor RS in Eko skladom, saj nas je zanimala obravnava hrupa. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo programa DEXi ugotavljali primernost vseh toplotnih črpalk, ki smo jih obravnavali v delu.
Ključne besede: Toplotna črpalka, zakonodaja, hrup, subvencija, mejne vrednosti hrupa, učinki naložbe, analiza tveganja, DEXi
Objavljeno v RUNG: 23.12.2022; Ogledov: 1848; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

26.
Vpliv vpeljave električne mobilnosti kot primarne oblike transporta
Jani Pavletič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv morebitne vpeljave e-mobilnosti oziroma e-avtomobilov na družbo kot primarno obliko transporta. Namen raziskave je bil predstaviti trenutno stanje infrastrukture v Sloveniji iz področja električnih polnilnic, zmogljivosti oziroma obremenjenosti električnega omrežja v primeru zamenjave vseh lahkih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem za vozila z električnim pogonom, proizvodnje električne energije glede na primarni energent ter porabe fosilnih goriv za pogon avtomobilov. Prav tako smo za Slovenijo pregledali dostopnost električnih polnilnic, trend električnih polnilnic ter trend električnih vozil. Poleg vpliva na okolje smo raziskovali tudi vpliv vpeljave električnih avtomobilov na družbo. Naredili smo analizo porabe električne energije v gospodinjstvih ter primerjali povprečne dohodke na gospodinjstvo s stroški letne porabe električne energije. Opravljena je bila tudi anketna raziskava, v kateri smo ugotavljali, kakšen odnos imajo ljudje do električnih vozil, ali se jim električna vozila zdijo okolju prijazna, katere lastnosti električnih avtomobilov se jim v nakupnem procesu zdijo najpomembnejše ter njihov vpliv na okolje. Nazadnje smo naredili še DEXi analizo štirih izbranih električnih avtomobilov ter ugotavljali njihovo primernost glede na ceno, doseg, moč baterije ter težo. Na ta način smo predstavili trenutno stanje e-mobilnosti v Sloveniji ter ugotovili potencial uvedbe e-avtomobilov kot primarne oblike transporta. Prav tako je bil podan predlog za izboljšave ter rešitve glede procesa vpeljave električnih avtomobilov kot primarne oblike transporta glede na trenutno stanje infrastrukture v Sloveniji ter glede na mnenja anketirancev.
Ključne besede: E-mobilnost, električna vozila, električne polnilnice, proizvodnja električne energije, emisije CO2, DEXi
Objavljeno v RUNG: 23.12.2022; Ogledov: 1622; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

27.
Povezanost zadovoljstva strank in organizacijske klime v izbranem podjetju
Nejka Miklavčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsako podjetje si želi imeti čim več lojalnih in zadovoljnih strank, saj so to ljudje, ki se v podjetje vračajo in v svet nosijo dobro besedo o podjetju. Da pa dobimo zveste stranke, ne pomagajo samo promocija, dobre prodajne ponudbe in ostale tehnike prodaje, ampak tudi sama klima v podjetju. Zaposleni so namreč zgled podjetja. In zadovoljen zaposleni bo s svojim delom, dobro voljo in pripadnostjo podjetju pokazal stranki, da je tudi ona zaželena, cenjena in prav tako pomembna kot zaposleni. Z raziskavo zadovoljstva strank in organizacijske klime smo želeli dobiti rezultate, kaj najbolj vpliva na skupno zadovoljstvo stranke in kaj najbolj na pripadnost delavca podjetju. Skupni rezultati pa nam dajo vpogled v povezavo obojega skupaj. Ti so nam namreč pokazali, da na zadovoljstvo strank med drugim najbolj vplivata kakovost postrežbe ter svetovanje zaposlenih. Ti dve lastnosti, pa sta pomembna pokazatelja dobrega in motiviranega zadovoljnega zaposlenega.
Ključne besede: zadovoljstvo, zaposleni, organizacijska klima, stranke, pripadnost
Objavljeno v RUNG: 30.09.2022; Ogledov: 1699; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (847,66 KB)

28.
Digitalizacija trajnostnega turizma v Občini Brda
Robert Feri, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analiza stanja digitalizacije v Občini Brda, s posebnim poudarkom na področju turizma, ki se v zadnjem desetletju preveša v glavno gospodarsko panogo. Poleg analize na nivoju občine smo se posebej osredotočili na Krajevno skupnost Medana, ki predstavlja največjo koncentracijo turističnih akterjev - vinarjev zasebnikov, restavracij, prenočitvenih kapacitet in ostalih ponudnikov v občini. Izsledki analize kažejo določena vlaganja občine v osnovno infrastrukturo, predvsem pa veliko specializacijo zasebne ponudbe in značilnosti kopiranja poslovnih modelov, poleg koncentracije restavracij in vinarjev z degustacijskimi in prodajnimi prostori, tudi povečevanje števila nastanitev višjega cenovnega razreda s kapacitetami sprejema do dveh družin. Zaznali smo pomanjkljivosti pri digitalnih rešitvah, kot so alternativni rezervacijski sistemi, prehodov iz fizičnega sveta v virtualnega prek QR-kod, spletnih strani in namenskih aplikacij za mobilne naprave z dostopom do podatkov, segmentiranih glede na zanimanja uporabnikov. Novoustanovljeni zavod za razvoj podeželja BUINC bo naslavljal razvoj krajevne skupnosti Medana, v tem delu predlagamo 23 projektov, ki jih bo mogoče tudi s pomočjo nepovratnih sredstev v programskem obdobju 2022 - 2027 realizirati in na ta način skrajšati dobavne verige, povečati lokalno zaposlenost, znižati negativne vplive na okolje, povečati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva. Vpliv predlaganih projektov v KS Medana je ocenjen na 50-60 % znižanje stroškov za električno energijo pristopnikov k projektu samooskrbne skupnosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % povečanje števila gostov in do deset dodatnih neposrednih delovnih mest vezanih na turizem z neposrednim in posrednim učinkom na občinski proračun.
Ključne besede: Goriška brda, digitalizacija, zeleni prehod, pametne vasi, trajnostni turizem, razvoj
Objavljeno v RUNG: 30.09.2022; Ogledov: 1839; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (70,85 MB)

29.
European Film Co-productions with a Focus on Southeastern Europe
Boris Matić, 2022, magistrsko delo

Opis: In this master thesis I shall deal with European film co-productions with an emphasis on the functioning of this form of film production in 6 countries of Southeast Europe. Starting from defining the concept of co-productions and their types, short history, agreements that provide the legal framework for their establishment all the way to sources of funding from European public national and supranational funds, broadcasters and production incentive systems. In other words, in this thesis I explain how this joint production adventure works in Europe, as well as in the surrounding countries where I myself work as a film producer. The starting point of the paper is that the authors and producers hail from countries with low audiovisual capacity, and due to high film production prices and lack of funding sources in these countries, they are almost forced to turn to international co-productions for more ambitious film projects. Through the analysis and production study of Father, I speak about the application of the co-production model in filmmaking and the use of almost all types of available European sources of financial closure, which is a successful example of cooperation between producers and filmmakers and collaborators from several European countries. In the practical part of my master’s thesis, I briefly deal with the making of my short fiction film Thursday.
Ključne besede: film, production, co-production, southeast Europe, region, agreements, sources of funding, funds, national, supranational, budget
Objavljeno v RUNG: 01.09.2022; Ogledov: 1829; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
ENSURING TECHNICAL CLEANLINESS OF STATOR PACKS
Rasheed Pattan, 2022, magistrsko delo

Opis: Metal stamping is a cold-forming process that uses dies and stamping presses to convert sheet metal into desired geometries. The metal stamping process leaves residues on stamped components such as releasing agents, metal shavings, and other contaminants as they exit the press. These impurities hinder the functionality of the components. Therefore, they are required to be eliminated before the stamped sheets are assembled on the production line. Contaminant metal particles on the surfaces hinder the functionality of the components and eventually promote mechanical wear between the moving parts. It is consequently difficult to eradicate contaminants, as their adhesion is inevitable, the contaminants being at a range of a few micrometres to sub-micrometres. The myriad shape configuration of the present metallic and non-metallic contaminants posed a challenge to reaching the cleanliness standards desired by the quality of the product. We aim to develop an automated decontamination process to improve product quality, with an optimized production cycle, and cost-effectiveness. Fibres non-metallic particles are also necessarily rid from the surfaces of the component. In this study, the prime focus is on metallic contaminants, excluding the non-metallic fibrous contaminants that were present. Three viable techniques are opted for based on their feasibility on production line incorporation potential. Namely, Mechanical vibration, Pressurized air-blowing, and Ultrasonic cleaning. However, to achieve the greatest possible outcome, the three different techniques are weighed against each other.
Ključne besede: Components, Ultrasonic, Vibration, Air-blow, Metallic Particles, Contamination, Technical Cleanliness, Lamination.
Objavljeno v RUNG: 26.08.2022; Ogledov: 1316; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh