Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Waste management is a global problem, as waste production continues to rise, and the methods used today, such as landfilling and incineration, can cause many environmental issues. Waste gasification, among other technologies, is a promising alternative since waste is turned into useful energy resources and reduces emissions with the formation of syngas. Thus, this thesis investigated the potential of waste gasification systems in sustainable waste management and circular economy. Focusing on its energy and economic potential, modeling methods were used to recreate real-world systems, with the goal of properly estimating the true sustainability potential of the waste gasification systems. Biomass gasification was evaluated through thorough thermodynamics and economic analysis. Although the initial calculations failed to provide positive results by showing the energy of 54 MJ, instead of the expected energy release, further analysis with the optimized conditions and different assumptions, provided more accurate results. By increasing the share of oxidized CO from 10% to 25%, and reducing the wet material from 35% to 10%, total released heat was estimated to be −148.9 MJ. With the right assumptions, the gasification process was proved to provide good energy values necessary for the sustainability of such a process. Additionally, the financial analysis produced a high Net Present Value (NPV) of EUR 3,434,411.46, Internal Rate of Return (IRR) of 21.81%, and a short payback period (PP) of 4.48 years, hence proving the strong economic potential and financial strength of such technology. Therefore, biomass waste gasification was concluded to be a positive investment opportunity with valuable long-term economic benefits, while still providing good energy balance.
Ključne besede: waste, gasification, energy, circular economy, emission
Objavljeno v RUNG: 18.12.2024; Ogledov: 877; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: The contamination of water bodies by microorganisms is seen as a highly significant issue that poses a threat to human and animal well-being. The primary objective of this master thesis is to develop and evaluate an environmentally friendly photoelectrochemical (PEC) method using porous Fe₂O₃ thin films for the disinfection of wastewater. This thesis presents the novel application of porous Fe₂O₃ thin films, which were produced using a cost-effective spin-coating technique, to improve the process of PEC disinfection. The PEC approach has been demonstrated to be highly effective in disinfection of wastewaters deliberately contaminated with E. coli bacteria. The crystallinity of the Fe₂O₃ porous thin films was confirmed using X-ray diffraction (XRD), while the film morphology was studied using scanning electron microscopy (SEM). The PEC disinfection procedures were conducted in the presence of two separate electrolytes, sodium sulfite (Na₂SO₃) and sodium chloride (NaCl), which were chosen for their specific roles in improving the effectiveness of disinfection. The PEC method shown efficacy in inactivating E. coli, with 45% of the bacteria being inactivated in the presence of 2 mM Na₂SO₃ and complete inactivation achieved with 20 mM NaCl. The findings suggest that the PEC disinfection process is a highly efficient and eco-friendly technology that can be used as a practical substitute for traditional disinfection methods. As a result, it has potential applications in ensuring public safety and safeguarding the environment, particularly in relation to wastewater treatment.
Ključne besede: Treated wastewater, Disinfection, Escherichia coli, Photoelectrochemical oxidation, Fe2O3 thin films, Sodium sulfite and Sodium chloride.
Objavljeno v RUNG: 09.09.2024; Ogledov: 1775; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, katera lokacija v slovenskem morju je najbolj primerna za intenzivno gojenje školjk klapavic (Mytilus galloprovincialis) s stališča prisotnosti mikroplastike in na kateri globini so klapavice najmanj podvržene njenemu vplivu. Analizirali smo mikroodpadke, vključujoč mikroplastiko, v vzorcih morske vode ter školjkah iz školjčišč na Debelem rtiču, Seči in Strunjanu. Morsko vodo smo vzorčili z bencinsko črpalko ter na plovilu filtrirali prečrpano vodo na situ s porami 100 µm (vzorčenje in-situ). Na posameznem vzorčnem mestu smo prečrpali tri paralelne vzorce 1 m3 morske vode na dveh globinah. Skupno smo analizirali filtrate 18 m3 morske vode. Poleg morske vode smo na globini vzorčenja vode odvzeli školjke klapavice, in sicer petdeset školjk na posamezni globini. Analizirali smo torej skupno tristo školjk, sto školjk iz vsakega od treh školjčišč. Prisotnost mikroodpadkov in mikroplastike smo potrdili v vseh vzorcih vode. Z najvišjimi koncentracijami mikroodpadkov je izstopala zgornja vzorčna plast školjčišča na Debelem rtiču. Mikroodpadke smo našli v kar 75,7 % školjk. Najvišje povprečno število mikroodpadkov na školjko smo ugotovili pri školjkah iz školjčišča v Strunjanu.
Ključne besede: mikroplastika, vodna črpalka, školjke, vodni stolpec, morje, koncentracija mikroodpadkov, koncentracija mikroplastike, FTIR
Objavljeno v RUNG: 09.10.2023; Ogledov: 2953; Prenosov: 28
Celotno besedilo (5,02 MB)

Opis: Radon (222Rn) je naravni radioaktivni plin, ki ob daljši izpostavljenosti pri človeku poveča tveganje za nastanek pljučnega raka. V stavbe vstopa 222Rn preko stavbnega ovoja, ki je v stiku z zemljino, zato je njegova koncentracija v zraku stavb odvisna od koncentracije v talnem zraku, kakovosti gradnje, meteoroloških dejavnikov in prezračevanja (naravno ali mehansko). Za raziskavo smo izbrali dve sosednji stanovanjski stavbi: (i) novejšo naseljeno z dobro zrakotesnostjo stavbnega ovoja in (ii) starejšo nenaseljeno s slabšo zrakotesnostjo stavbnega ovoja. V obeh stavbah smo v obdobju april–december 2021 merili koncentracije 222Rn, v novejši stavbi pa smo s pomočjo simulacije optimizirali prezračevanje. Najprej smo izvedli tridnevne (tj. kratkotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v izbranih prostorih obeh stavb. Na osnovi rezultatov smo izbrali prostore za nadaljnje meritve, in sicer v novejši (študentsko sobo, dnevno sobo in klet) in v starejši stavbi (kopalnico), kjer smo izvedli večtedenske (t.i. dolgotrajne) kontinuirne meritve koncentracije 222Rn v vseh letnih časih. Ugotovili smo, da so povprečne letne koncentracije 222Rn v novejši stavbi pod referenčno mejo 300 Bq/m3 (študentska soba 179±63 Bq/m3, dnevna soba 114±35 Bq/m3) ter povišane v kleti (1038±477 Bq/m3) in v starejši stavbi (1927±1461 Bq/m3). V nadaljevanju je bil poudarek raziskave na študentski sobi, kjer smo jeseni in pozimi, sočasno s koncentracijo 222Rn, kontinuirno merili še koncentracijo CO2 in spremljali pogostost in trajanje naravnega prezračevanja (odpiranje balkonskih vrat). Kljub pogostemu prezračevanju, so v obeh letnih časih zgodaj zjutraj koncentracije 222Rn večkrat presegle 250 Bq/m3, koncentracije CO2 pa 2000 ppm. Koncentracije 222Rn in CO2 smo nato še simulirali v programu CONTAM 3.4.0.1 z različnimi načrtovanimi stopnjami prezračevanja (DVR). Kriterij, ki smo ga pri tem upoštevali je bil, da koncentraciji 222Rn in CO2 ne presežeta mejne vrednosti (100 Bq/m3 za 222Rn in 1000 ppm za CO2). Jeseni smo ta pogoj dosegli pri 25,0 m3/h (0,5/h) za 222Rn in 69,9 m3/h (1,4/h) za CO2. Pozimi tega pogoja nismo mogli doseči za 222Rn niti z DVR 89,9 m3/h (1,8/h), za CO2 smo ga zagotovili pri DVR 69,9 m3/h (1,4/h). Ker tako visoke stopnje izmenjav zraka težko dosežemo z naravnim prezračevanjem, smo predlagali vgradnjo prezračevalnega sistema. Izračunali smo še letno efektivno dozo, ki jo zaradi 222Rn in produktov v zraku prejme oseba v študentski sobi (4 mSv), ki je višja od povprečne efektivne doze v svetovnem merilu (1,15 mSv/leto). Povišana efektivna doza še dodatno potrjuje smiselnost vgradnje prezračevalnega sistema.
Ključne besede: radon, ogljikov dioksid, stanovanjska stavba, prezračevanje, efektivna doza, simulacija
Objavljeno v RUNG: 10.08.2022; Ogledov: 5182; Prenosov: 103
Celotno besedilo (3,27 MB)

Opis: V magistrskem delu so opisane različne poti, po katerih občine pri ravnanju z odpadki poskušajo doseči stanje brez odpadkov – BO (angl. Zero Waste). Prikazano je, s kakšnimi pristopi, ukrepi in vlaganji so nekatere občine uvajale strategijo brez odpadkov ter kakšne učinke so pri tem dosegale. Nadalje so predstavljene skladnosti zakonske ureditve s sistemom brez odpadkov oziroma kje in kakšna so neskladja. V nadaljevanju se naloga nanaša na stanje sistema ravnanja z odpadki v Mestni občini Nova Gorica (MONG) in drugih goriških občinah. Primerjani so podatki o zbranih količinah odpadkov in njihovi končni uporabi, kar je kasneje uporabljeno v primerjavi z nekaterimi občinami, ki uvajajo sistem BO. Upoštevani so podatki o učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Komunale Nova Gorica, d. d. Izpostavljeni so obstoječi ukrepi in primeri dobrih praks ponovne uporabe. Na osnovi intervjujev in analize izpolnjenih anket je ocenjena pripravljenost skupnosti za aktivno vključitev, ki je potrebna za prehod občine na strategijo BO pri ravnanju z odpadki. Končni korak zajema uporabo zbranih podatkov za pripravo predloga strategije, po kateri bi MONG lahko dosegla stanje brez odpadkov. Predlog obsega ukrepe, njihovo časovno razporeditev, zahteve ukrepov in njihov učinek pri doseganju ciljev. Ocenjene so možnosti za razvoj »zelenih« delovnih mest ter drugi posredni učinki.
Ključne besede: Komunala Nova Gorica d. d., brez odpadkov, MONG, zakonodaja.
Objavljeno v RUNG: 04.03.2020; Ogledov: 6740; Prenosov: 156
Celotno besedilo (3,71 MB)