Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi sem digitalizirala pisma dveh slovenskih pesnic Vide Jeraj in Ljudmile Polja-nec, ki sta reprezentativni avtorici slovenske moderne. Obe sta delovali predvsem pred prvo sve-tovno vojno. Vida Jeraj je bila prva slovenska lirična pesnica. Ljudmila Poljanec pa velja za prvo slovensko avtorico, ki v svojih pesmih upodablja tematiko lezbične ljubezni. Prvi del magistrske naloge sem začela s predstavitvijo obeh zgoraj omenjenih avtoric in nadaljevala s predstavitvijo njunih dopisovalk in dopisovalcev. Nato sem prepisala in analizirala njuna pisma. Digitalizirana pisma sem vstavila v elektronsko zbirko Pisma. Digitalizirana korespondenca bo omogočila na-tančnejše razumevanje avtoričinih ustvarjanj. V nadaljevanju sem s pomočjo ključnih besed dolo-čila tematike, ki se pojavljajo v njunih pismih in prišla do ugotovitve, da so največkrat prisotne naslednje tematike: Osebno razmerje in prijateljstvo, kultura in umetnost, literarna kritika, literarne revije, ženske revije, pesnjenje, Dunaj, izobraževanje, zdravje in potovanja. Pri Vidi Jeraj pa še starševstvo in podeželsko življenje. S pomočjo v pismih omenjenih oseb sem raziskala njuno soci-alno mrežo in dognala, da sta največkrat sodelovali in prijateljevali z osebami s področja kulturne-ga delovanja. S primerjanjem tematik, ki se pojavljajo v pismih Vide Jeraj in Ivana Cankarja sem prišla do ugotovitve, da se korespondenca avtorja in avtorice razlikuje. Na koncu sem raziskala še, ali se tematike v njunih pismih pojavljajo tudi v njunih pesmih in ugotovila, da se pojavljajo, in sicer najpogosteje: vreme, podeželsko življenje, religija in ljubezen.
Ključne besede: Digitalizacija, moderna, pisma, pesmi, Ljudmila Poljanec, Vida Jeraj
Objavljeno: 21.03.2023; Ogledov: 73; Prenosov: 2
Polno besedilo (1,03 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi otroki, ne da bi se ozirali na njihovo jezikovno zmožnost in delovni spomin. Predstavljam rezultate eksperimentalne študije, ki obsega dve vrsti testov. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezava med jezikovnim razvojem in delovnim spominom ter ovrednotiti vlogo dvojezičnosti v tem kontekstu. Zanima me, ali obstaja razlika v slovničnih in kognitivnih sposobnostih med enojezičnimi govorci slovenskega in zgodnje slovensko-italijanskega dvojezičnega jezika. V eksperimentu so sodelovali otroci, stari 10, 12 in 14 let. V tem delu sem sledil modelu preučevanja dvojezičnega razvoja otrok, uporabljenega v štirih študijah: Bialystok in drugi (2010), ki primerjajo besedišče večjezičnih govorcev z enojezičnimi; Stateva in drugi (2021), ki preiskujejo vpliv dvojezičnosti na pragmatične sposobnosti; Antonio in Katzos (2017), ki raziskujeta potencialni vpliv večjezičnosti na razumevanje posledic ter Stepanov in drugi (2020), ki proučujejo vpliv dvojezičnosti na delovni spomin. Rezultati dela kljub nekaterim dvomom kažejo številne prednosti večjezičnosti.
Ključne besede: večjezičnost, enojezičnost, usvajanje jezika, pragmatika
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1372; Prenosov: 70
Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 2876; Prenosov: 168
Polno besedilo (1,15 MB)

Opis: V slovensko poezijo je Emersonove ideje o iskanju človekovega mesta v svetu prenesla pesnica in pisateljica Miriam Drev. Njen pesniški subjekt ljubi premike in postanke v življenju, zaznava in izkuša realno, neolepšano podobo življenja in opaža, da je narava tista, ki deluje očiščevalno in posamezniku omogoča, da se vedno znova vrača k svoji zavesti. Drev v pesmih skozi podobe sanj in realnosti izrisuje večplastno sliko življenja, ki ga je, pravi, kljub bolečinam, vredno živeti.
Ključne besede: Emerson, narava, transcendentalizem, slovenska poezija, Miriam Drev
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 2826; Prenosov: 109
Polno besedilo (1,16 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze. V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 3483; Prenosov: 169
Polno besedilo (1,05 MB)