1. Tehnologije in ogrodja za razvoj spletnih aplikacij na strani odjemalcaMartin Mitev, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo v vlogi mladega razvijalca raziskovali tehnologije in ogrodja za razvoj spletnih aplikacij na strani odjemalca. V njej smo opravili pregled teoretičnih izhodišč izbranega področja. Analizirali smo pomen tehnologij in ogrodij za razvoj spletnih aplikacij. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, vsako tehnologijo in ogrodja smo podrobno opisali ter izpostavili prednosti in slabosti. Raziskovane tehnologije so bile sistemi za nadzor različic, linterji in urejevalniki kode, pregledovalniki tipov in enostranske spletne aplikacije. Zasnovali smo raziskovalni načrt in poiskali podatke na strokovnih spletnih platformah. Zbrane podatke smo uporabili pri izvedbi empirične raziskave najbolj razširjenih JavaScript ogrodij. Z rezultatom raziskave smo dobili vpogled v trg ogrodij, ki so na voljo razvijalcem in jih analizirali. Na osnovi vseh ugotovitev smo naredili sklop tehnologij in ogrodij za sodoben razvoj na strani odjemalca in zasledili naš cilj diplomskega dela. Dodajamo, da je skupnost razvijalcev na strokovnih platformah zelo pomembna, saj se na ta način izmenjuje znanje. Mreženje predstavlja temelj pri reševanju vsakodnevnih problemov, s katerimi se srečujejo razvijalci začetniki.
Ključne besede: tehnologije, ogrodje, razvoj, stran odjemalca, spletna aplikacija, koda
Objavljeno v RUNG: 23.01.2023; Ogledov: 1204; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (810,97 KB) |
2. Affinity-based isolation of extracellular vesicles by means of single-domain antibodies bound to macroporous methacrylate-based copolymerLidija Filipovic, Milica Spasojevic, Radivoje Prodanovic, Aleksandra Korac, Suzana Matijasevic, Goran Brajuskovic, Ario De Marco, Milica Popovic, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: nanobodies, immunopurification, extracellular vesicles, polymers
Objavljeno v RUNG: 18.03.2022; Ogledov: 1580; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosistemeAna Karat, 2018, magistrsko delo Opis: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt.
Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni.
Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Ključne besede: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Objavljeno v RUNG: 16.02.2018; Ogledov: 4910; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,86 MB) |
4. EFFECTS OF POTENTIAL CLIMATE CHANGES ON THE BEHAVIOUR, FEEDING RATE AND REPRODUCTION OF SELECTED SOIL INVERTEBRATESNijat Rahimli, 2018, magistrsko delo Opis: As a consequence of global climate change, the biodiversity of soil invertebrates is impacted. Elevated temperatures and moisture alterations in soil have deleterious effects on soil invertebrates. These organisms are important bioindicators of changes in soil ecosystems. Therefore, we investigated the effect of soil moisture, as potential impacts of climate change, on the behaviour, feeding rate and reproduction rates of two soil invertebrate species: woodlice (Porcellio scaber) and earthworms (Eisenia andrei) in laboratory experiments. Our results indicate that soil invertebrates are highly sensitive to desiccation. The feeding activity of woodlice and the reproduction rate of earthworms are likely dependent on soil moisture.
Ključne besede: Climate change, Soil invertebrates, Soil ecology, Isopods, Earthworms
Objavljeno v RUNG: 14.02.2018; Ogledov: 4602; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,74 MB) |
5. Assessment of Pb, Cd and Hg soil contamination and its potential to cause cytotoxic and genotoxic effects in human cell lines (CaCo-2 and HaCaT)Maida Šljivić Husejnović, Martina Bergant Marušič, Sasa Jankovic, Suzana Žižek, Aida Smajlović, Adaleta Softić, Omer Music, Biljana Antonijevic, 2018, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Lead, Cadmium and mercury, Soil pollution, Tuzla Canton, Cytotoxicity, Genotoxicity
Objavljeno v RUNG: 25.01.2018; Ogledov: 3918; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove GoriceGrega Sarka, 2016, diplomsko delo Opis: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Ključne besede: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine
Objavljeno v RUNG: 11.11.2016; Ogledov: 7456; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,82 MB) |
9. Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen.
Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija
Objavljeno v RUNG: 15.09.2016; Ogledov: 6468; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Dober dan, znanost : Raziskovalni živalski vrtičekZdenka Tomulič, Suzana Žižek, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca Opis: Ste se kdaj vprašali kako znanstveniki ugotavljajo prisotnost strupenih oz. škodljivih snovi v vodi, zraku, v zemlji. Ste razmišljali kako ali na čem raziskovalci opravljajo poskuse? Vas zanima, kaj odkriva definicija »poskusni kunec« v ekotoksikologiji? Na to odgovarjamo v današnji rubriki Dober dan znanost. Gostja je doktorica znanosti Suzana Žižek, ki ima v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici svoj raziskovalni živalski vrtiček.
Ključne besede: Ekotoksikologija, poskusne živali, laboratorijski poskusi
Objavljeno v RUNG: 20.06.2016; Ogledov: 4690; Prenosov: 0 |
