31. |
32. |
33. |
34. |
35. The influence of selected indigenous yeasts on Pinot Noir wine colour propertiesJelena Topić, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Melita Sternad Lemut, Mitja Martelanc, Alen Albreht, Dorota Korte, Branka Mozetič Vodopivec, 2021, original scientific article Keywords: Pinot Noir, wine colour, yeasts, non-Saccharomyces, sensory
Published in RUNG: 07.07.2021; Views: 3042; Downloads: 0
This document has many files! More... |
36. e-KletGuillaume Antalick, Marko Lesica, Melita Sternad Lemut, Lorena Butinar, Erika Jež, Branka Mozetič Vodopivec, 2020, other educational material Keywords: interaktivno učno gradivo, pridelava vina, posamezne faze pridelave, sveže belo vino
Published in RUNG: 23.02.2021; Views: 3124; Downloads: 0
This document has many files! More... |
37. VPLIV KOVINSKIH IONOV NA IZGUBO SADNE AROMATIKE MLADIH BELIH VINMatic Ferjančič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zaradi dejstva, da se kar nekaj slovenskih svežih belih vin že v kratkem obdobju po trgatvi sooča s posledicami netipičnega staranja (ATA), ki se kaže predvsem v hitri izgubi intenzivne sadne aromatike, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu raziskali vzroke, ki pripeljejo do tega vedno bolj perečega problema. Ob preučevanju literature, povezane s to tematiko, smo naleteli na podatke, da bi lahko bila izguba intenzivne sadne aromatike (hidroliza estrov) povezana s povečanimi vsebnostmi kovinskih ionov v vinih. Poleg tega smo zasledili tudi raziskave, v katerih raziskovalci dokazujejo, da večja vsebnost antioksidantov v vinih pomaga zaščititi sadne estre. Da bi te informacije preverili, smo se odločili narediti poskus, v katerem smo v različnih obravnavanjih v vino sorte Sauvignon dodali realne količine kovinskih ionov in antioksidantov. Tako pripravljene vzorce smo nato pospešeno starali 50 dni pri 30 °C. Po koncu staranja smo estre iz vzorcev ekstrahirali z dietil etrom in te ekstrakte analizirali z uporabo plinskega kromatografa s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Ugotovili smo, da kovinski ioni vplivajo na zmanjšanje količine estrov v izbranem vinu. Ravno tako smo ugotovili, da večja vsebnost antioksidantov v vinu, ki vsebuje več kovinskih ionov, pomaga zmanjšati hidrolizo estrov. Tekom izvedbe poskusa smo se soočili s kar nekaj ovirami in tako spoznali, da za pospešeno staranje vzorcev za analizo estrov ni primeren vsak material posodic. Pri stekleničkah smo opazili, da je med uporabo novega in opranega rabljenega stekla po 50-dnevnem staranju velika razlika v vsebnosti estrov v vzorcih. Možno je, da se med staranjem iz natrijevega borosilikatnega stekla v vino ekstrahirajo kovinski ioni, ki na tak način kontaminirajo vzorce. Pri polipropilenski (PP) embalaži pa smo opazili, da se med staranjem količina estrov v vzorcih zmanjša bolj kot v opranem rabljenem steklu. Vzrok za to je najverjetneje v adsorpciji estrov na stene PP posode.
Keywords: vino, estri, kovinski ioni, antioksidanti, ATA, plinski kromatograf s plamenskim ionizacijskim detektorjem, GC-FID, izguba sadne aromatike, vpliv materiala embalaže na hidrolizo estrov
Published in RUNG: 29.07.2020; Views: 5335; Downloads: 134
 Full text (1,43 MB) |
38. Vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina Modri pinotMargareta Lavrenčič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Maceracija grozdja je ključna tehnološka faza pri pridelavi rdečih vin. Na podlagi znanja, tehnologije in izkušenj ima ta tehnološki postopek velik vpliv na končno kakovost vina. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv klasične maceracije in maceracije celega grozdja na kemijske in senzorične lastnosti vina modri pinot. Na podlagi različnih analiz smo določali: prosto žveplo, alkohol, skupne kisline, intenziteto in ton barve, skupne antociane, skupne fenole ter izvedli senzorično analizo. Rezultati našega poskusa kažejo, da maceracija celega grozdja daje vino z manjšo vsebnostjo skupnih kislin v primerjavi s klasično maceracijo. Manjša vsebnost skupnih kislin v vinu pri maceraciji s pecljevino se izraţa tudi z značilno višjim pH-jem vina. Vino maceracije s pecljevino je večji porabnik žvepla, vsebuje bistveno več skupnih fenolov in posledično imamo tudi večjo intenziteto barve, ki pa se pri vinu modri pinot izraža v večji rumeno-rjavih tonov barve. Senzorična analiza je potrdila kemijske analize barve, pokazala, da maceracija celega grozdja v osnovi daje nekoliko manj sadna vina, vendar s poudarjeno noto temnega sadja, zelenih not in začimb. Vino maceracije celega grozdja je bilo boljše sprejeto, saj je imelo prijetnejšo kislino in je bilo taninsko bolj uglajeno.
Keywords: Vino, Vitis vinifera L. 'Modri pinot', maceracija, peceljevina, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Published in RUNG: 26.07.2019; Views: 8680; Downloads: 230
Full text (1,09 MB) |
39. |
40. |
