Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv onesnažil iz okoljskih aerosolov na tarčne celice v pljučih
Sara Pribovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv onesnažil iz okoljskih aerosolov na dva celična tipa, ki jih najdemo v pljučih, pljučne epitelijske celice A549 in makrofage J774A.1. Kot vir onesnažil smo uporabili ekstrakt saj iz zračnega filtra. Uporabili smo kvarčne zračne filtre z delci črnega ogljika, ki so nastali kot posledica gorenja sveče. V laboratorijskih poskusih smo testirali neposredni vpliv saj na celično živost (viabilnost) pljučnih epitelijskih celic in makrofagov po 24 urah in 48 urah inkubacije z različnimi koncentracijami saj in kontrolama. Celično živost smo merili s pomočjo reagenta Presto Blue. Posreden vpliv saj na pljučne epitelijske celice smo preverjali z merjenjem celične živosti po 24 urah in 48 urah inkubacije s topnimi dejavniki, ki so jih sprostili tretirani in kontrolni makrofagi (gojišče MCM). Gojišče MCM smo pripravili tako, da smo makrofage 48 ur aktivirali z raztopino saj oziroma jih nismo aktivirali (kontrolno gojišče MCM). Na koncu smo pri obeh celičnih tipih ugotavljali tudi gensko stabilnost s pomočjo posredne imunofluorescentne metode. Celice smo označili s protitelesi anti-fosfo histon H2A.X, ki so se vezala na mesta, kjer je zaradi izpostavljenosti raztopini saj prišlo do poškodb DNA. Rezultati so pokazali, da raztopina saj vpliva na celično živost pljučnih epitelijskih celic in makrofagov v obratno sorazmernem trendu v odvisnosti od koncentracije saj. Raztopina saj je imela vpliv tudi na morfološke spremembe obeh celičnih linij. Rezultati vpliva topnih dejavnikov makrofagov na epitelijske pljučne celice niso pokazali statistično značilnih razlik, zato posrednega vpliva saj na viabilnost pljučnih celic zaradi kompleksnosti delovanja topnih faktorjev makrofagov nismo dokazali. Pokazali pa smo, da imajo saje velik vpliv tudi na gensko stabilnost pljučnih epitelijskih celic in makrofagov. V diplomskem delu smo tako pokazali, da že krajša izpostavljenost onesnažilom iz zraka vodi do poškodb DNA in zmanjšane celične živosti tarčnih celic, kar je bilo še zlasti izrazito pri makrofagih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: makrofagi, pljučne epitelijske celice, delci, policiklični aromatski ogljikovodiki, celična živost, genotoksičnost.
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 5909; Prenosov: 187
.pdf Polno besedilo (7,73 MB)

3.
4.
5.
Host cell sorting machinery facilitates human papillomavirus trafficking
Martina Bergant Marušič, predavanje na tuji univerzi

Najdeno v: osebi
Ključne besede: human papillomaviruses, trafficking, sorting nexins
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 4087; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (139,61 KB)

6.
7.
VPLIV ATMOSFERSKIH AEROSOLOV NA FIZIOLOŠKI IN VNETNI ODZIV MAKROFAGOV
Tina Čujec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv aerosoliziranih delcev na fiziološki in vnetni odziv makrofagov J774.2. Makrofage smo v prvem delu izpostavili suspenziji filtra z delci črnega ogljika, v drugem delu pa smo postopek izpostavitve ponovili s suspenzijo filtrov, na katere so bili vzorčeni delci iz zunanjega zraka. V obeh primerih smo celice izpostavili različnim koncentracijam suspenzij in analizirali njihov vpliv po 24- urni ali 48- urni inkubaciji. Celično viabilnost smo določili z reagentom PrestoBlue, gensko stabilnost smo ugotavljali z imunofluorescenčno metodo (anti-fosfo-histon H2A.X), oksidativni stres pa smo kvantificirali z barvilom karboksi-H2DCFDA. Vnetni odziv izpostavljenih celic smo opazovali s testom fagocitoze in določanjem citokina TNFα (test ELISA). Rezultati so pokazali, da suspenzija črnega ogljika vpliva na celično živost makrofagov v odvisnosti od koncentracije dodane suspenzije. Dokazali smo povečan nastanek prostih kisikovih radikalov (ROS), znižano gensko stabilnost, ter povečan imunski odziv izpostavljenih celic. Delci črnega ogljika so bistveno povečali obseg fagocitoze in izločanje vnetnega citokina TNFα pri izpostavljenih makrofagih. Pri vseh testih se je odziv večal z višjimi koncentracijami suspenzije črnega ogljika. Rezultati analiz s suspenzijo realnih vzorcev so pokazali, da je vnetni imunski odziv eden prvih odgovorov makrofagov na izpostavljenost okoljskim aerosolom. Opazili smo tudi večje število poškodb DNA izpostavljenih makrofagov, medtem ko je bila viabilnost teh celic še neprizadeta. Na osnovi rezultatov magistrske naloge smo zaključili, da okoljski aerosoli sprožijo vnetni odziv izpostavljenih makrofagov, negativno pa vplivajo tudi na njihovo gensko stabilnost, viabilnost in nastanek ROS. Predvidevamo, da je izraženost učinkov odvisna tudi od koncentracije in sestave okoljskih aerosolov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Makrofagi, črni ogljik, okoljski aerosoli, vnetni odziv, genotoksičnost.
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 4870; Prenosov: 280
.pdf Polno besedilo (1,85 MB)

8.
Vpliv notranjih in zunanjih okoljskih dejavnikov na nastanek virusov HPV
Jana Sitar, 2017, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma so eden najpogostejših vzrokov spolno prenosljivih bolezni in nastanka nekaterih vrst raka, kot so rak materničnega vratu, rakava obolenja na spolovilih ter rak glave in vratu. V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na nastanek in infektivnost virusov HPV-16, določali pa smo tudi strukturne lastnosti virusnega plašča. Kot notranji dejavnik smo uporabili gostiteljski protein SNX17, ki je ključen za okužbo HPV, kot zunanji dejavnik pa nanodelce titanovega dioksida, ki so pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov. Pri pridobivanju virusnih delcev HPV-16 v celični liniji 293TT smo ugotovili, da protein SNX17 in nanodelci TiO2 ne vplivajo na količino virusnih delcev, vplivajo pa na njihovo infektivnost. Potrdili smo, da je protein SNX17 ključnega pomena za okužbo HPV, saj so imeli mutirani virusni delci AA2 bistveno zmanjšano stopnjo okužbe. Podobno smo ugotovili pri uporabi nanodelcev TiO2, kjer je bil upad infektivnosti sorazmeren koncentraciji uporabljenih nanodelcev med fazo nastanka virusnih delcev. Pri strukturnih lastnostih virusnega plašča smo analizirali količino in vrsto vključene reporterske DNA, stabilnost plašča in razmerje proteinov L1 : L2 v plašču. Ugotovili smo, da vezava plaščnega proteina L2 s SNX17 in prisotnost nanodelcev TiO2 na te lastnosti ne vplivata. Zaključili smo, da izbrani okoljski dejavniki, protein SNX17 in nanodelci TiO2 ne vplivajo na osnovne značilnosti nastanka virusnih delcev HPV-16, vplivajo pa na njihovo učinkovitost okužbe gostiteljskih celic.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: HPV, plaščni proteini, okužba, TiO2, SNX17
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 5435; Prenosov: 234
.pdf Polno besedilo (1,73 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh