Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovne zadrege igralcev, knjižničarjev, novinarjev, pravnikov, učiteljev in zdravnikov
Anika Velišček, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov, ki opravljajo različne poklice. Izbrali smo šest poklicev iz skupine, imenovane »Strokovnjaki/strokovnjakinje«, ki jih navaja Standardna klasifikacija poklicev (SKP), in sicer (1) igralec/igralka (2) knjižničar/knjižničarka, (3) novinar/novinarka, (4) pravnik/pravnica, (5) učitelj/učiteljica, (6) zdravnik/zdravnica. V teoretičnem delu orišemo pojem jezikovna zadrega, predstavimo jezikovne svetovalnice, kamor ljudje zastavljajo vprašanja o jeziku, v zadnjih letih je dejavnost v veliki meri prisotna na spletu (prim. Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU). Predstavimo namen jezikovnih svetovalnic, razloge za zastavljanje vprašanj in opišemo problem poklicne specializacije uporabnikov, ki lahko vpliva na nabor jezikovnih zadreg. V povezavi s to problematiko so izpostavljeni terminološki slovarji. V empiričnem delu predstavimo raziskovalni problem, ki odpira vprašanje, kako poklicna specializacija vpliva na jezikovne zadrege jezikovnih uporabnikov in kakšne jezikovne zadrege uporabniki imajo. V nadaljevanju opišemo cilje, hipoteze in metodologijo raziskave. Z vodenimi pogovori z jezikovnimi uporabniki, ki opravljajo naštete poklice, se je izoblikoval nabor jezikovnih zadreg. Diplomsko delo analizira rezultate raziskave: poklicna specializacija vpliva na nabor jezikovnih zadreg, nabor sestavljajo zadrege z različnih ravnin jezika, nanj pa vpliva tudi prevladujoči način komuniciranja v poklicu.
Ključne besede: jezikovne zadrege, jezikovni uporabniki, poklici, pisno in ustno komuniciranje, jezikovno svetovanje.
Objavljeno v RUNG: 11.11.2020; Ogledov: 3384; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko delo
Marjana Tinta, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno v RUNG: 23.10.2019; Ogledov: 4063; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Normativnost v slovenskih slovarjih druge polovice dvajsetega stoletja
Lara Vončina, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana izrecna normativnost v jezikovnih priročnikih, ki so nastali v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962, Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Osrednji namen je medsebojna primerjava slovarjev z vidika normativno označenih sestavkov, primerjane so normativne oznake, normativna napotila in omejevalne oznake, s čimer sem želela ugotoviti, ali se pojmovanje normativnosti v obdobju 1950–2014 spreminja. Medsebojno sem primerjala slovarska gesla v okviru istega slovarja, pri čemer sem se usmerila na pregled slovarske črke D in ugotovila, da je prišlo do sprememb pri grafičnem označevanju normativnih oznak, da je veliko nekoč prepovedanih jezikovnih prvin postalo nevtralnih in da prihaja v določenih primerih do neenotne normativne obravnave pri enakih besednih zvezah ali predlogih. Predstavljena so tudi normativna napotila, osredotočila sem se na njihovo funkcijo, da bi preverila, ali so med starejšimi (Slovenski pravopis 1950 in Slovenski pravopis 1962) in novejšimi slovarji (Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970–1991, Slovenski pravopis 2001 in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014) kakšna odstopanja.
Ključne besede: norma, normativnost, slovarji, normativna napotila, normativne oznake, jezikovni priročniki
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3458; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (977,94 KB)

4.
Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnava
Petra Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3600; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
Zbornik prispevkov s simpozija 2013
2015, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: slavistika, slovenščina, zgodovina jezika, primerjalno jezikoslovje, slovenska dialektologija, leksikografija, kulturološke študije, stilistika, zborniki
Objavljeno v RUNG: 15.01.2019; Ogledov: 3625; Prenosov: 223
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Zbornik prispevkov s simpozija 2017
2018, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Opis: V zborniku Škrabčevi dnevi 10 je zbranih štirinajst prispevkov s simpozija 2017. Objavljeni prispevki so bili strokovno pregledani, recenzirali so jih strokovnjaki z vseh tematskih področij zbornika. Vsebinsko segajo v dialektologijo, nevrolingvistiko, sinhrono jezikoslovje - glasoslovje, oblikoslovje, leksikografijo in normativistiko, zgodovinsko jezikoslovje, problematiko furlanskega kulturnega delovanja in skladnjo znakovnega jezika.
Ključne besede: dialektologija, nevrolingvistika, glasoslovje, oblikoslovje, leksikografija, normativistika
Objavljeno v RUNG: 15.01.2019; Ogledov: 3716; Prenosov: 253
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Med normo in predpisom: jezikovni uporabniki in njihove zadrege pri oblikoslovnem pregibanju besed
Asjaflora Povše, 2017, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z jezikovnimi zadregami, ki so najpogosteje povezane z oblikoslovnim pregibanjem. V uvodnem delu bom razložila, kaj je jezikovna oz. normativna zadrega in zakaj do nje pride. Empirično izhodišče diplomske naloge bodo jezikovne svetovalnice, v katere jezikovni uporabniki pošiljajo svoja vprašanja, in sicer gre za spletne jezikovne svetovalnice: na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, pri projektu JEZIKLINGUA in pri projektu ŠUSS, iz katerih bom analizirala vprašanja. Predpostavljam, da so njihova vprašanja odraz njihovih jezikovnosistemskih (težave, povezane z razumevanjem in tolmačenjem jezikovnega sistema) in normativnih (težave, povezane z normativnim vrednotenjem jezikovnih pojavov) zadreg. Tematsko se bom omejila na zadrege s področja oblikoslovja. Nabor ugotovljenih kategorij oblikoslovnih problemov bom primerjala s tistimi, ki so bili evidentirani v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, natančneje pri nalogi Slogovni priročnik (v nadaljevanju SSJ/SP). Na ta način bom ugotovila, ali se je v obdobju po nastanku nabora pojavilo več kategorij oblikoslovnih zadreg ali pa je nabor SSJ/SP z vidika kategorij popoln. Pri tem bom skušala primerjati slovensko jezikovno situacijo na tem področju s češko, zato bom pregledala češko spletno jezikovno svetovalnico Internetová jazyková příručka in skušala ugotoviti, če se uporabniki češčine srečujejo s podobnimi oblikoslovnimi jezikovnimi težavami kot uporabniki slovenščine. Ob svojem raziskovalnem delu želim ugotoviti tudi, katera področja oblikoslovja so za uporabnike najbolj problematična, in to glede na besedno vrsto (npr. zaimki), ustaljenost besede (starejša, mlajša), spol samostalnika ali glede na tip sklanjatve. Cilji diplomske naloge so prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri oblikoslovnem pregibanju besed ter ugotoviti, na katerih področjih je največ zadreg ter primerjati težave slovenskih jezikovnih uporabnikov s češkimi.
Ključne besede: jezikovna zadrega, jezikovni uporabniki, oblikoslovje, pregibanje
Objavljeno v RUNG: 05.09.2017; Ogledov: 4725; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh