31. |
32. |
33. |
34. Toplotne črpalke v kontekstu trajnostnega ogrevanja v SlovenijiHenrik Gjerkeš, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Toplotne črpalke in lesna biomasa ter odpadki, slednja prvenstveno kot kogeneracijski vir sistemov daljinskega ogrevanja, pri današnji stopnji razvoja tehnologije in klimatskih danosti v Sloveniji nedvoumno predstavljajo najbolj okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno-socialno sprejemljiv način za oskrbo stavb s trajnostno energijo. Toplotne črpalke uporabljajo od 80 do preko 90 % obnovljivih virov energije pri svojem delovanju in pri gradnji/prenovi stavb presegajo sicer stroge zakonodajne zahteve v obliki meril za skoraj nič-energijske stavbe (sNES).
Ključne besede: Toplotne črpalke, obnovljivi viri energije, integracija, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 3898; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. Toplotne črpalke v kontekstu trajnostnega ogrevanja v SlovenijiHenrik Gjerkeš, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Toplotne črpalke in lesna biomasa ter odpadki, slednja prvenstveno kot kogeneracijski vir sistemov daljinskega ogrevanja, pri današnji stopnji razvoja tehnologije in klimatskih danosti v Sloveniji nedvoumno predstavljajo najbolj okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno-socialno sprejemljiv način za oskrbo stavb s trajnostno energijo. Toplotne črpalke uporabljajo od 80 do preko 90 % obnovljivih virov energije pri svojem delovanju in pri gradnji/prenovi stavb presegajo sicer stroge zakonodajne zahteve v obliki meril za skoraj nič-energijske stavbe (sNES). Moderne inverterske toplotne črpalke ne potrebujejo ne zalogovnikov toplote, ne kakršnegakoli drugega podpornega sistema (t.i. bivalentnih sistemov), ampak so kot samostojni ogrevalno/hladilni sistem (ob seveda preudarnem projektiranju) primerne za vse stavbe. Trend razvoja na področju oskrbe s trajnostno energijo gre v smer integracije različnih sistemov, s čemer je mogoče kompenzirati nestalnost posameznih obnovljivih virov energije. Vključno z novimi možnostmi, ki jih takšna integracija omogoča na področju akumulacije energije, dobivajo toplotne črpalke vedno pomembnejšo vlogo tudi v sistemih daljinskega ogrevanja v kontekstu dviga stopnje lokalne energetske samooskrbe in zmanjševanju odvisnosti od tujih energetskih virov.
Ključne besede: Toplotne črpalke, trajnostna energija, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 4197; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
36. Koncept krožnega gospodarstva, gradbeništvo in primer občine KočevjeHenrik Gjerkeš, 2020, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Krožno gospodarstvo (v nadaljevanju KG) je v zadnjih letih izpostavljeni izvedbeni koncept za prehod v trajnostno družbo, ki ga promovira evropska politika, veliko nacionalnih oblasti, agencij in nevladnih organizacij, ter celo mnoga podjetja po vsem svetu. Hitrejšo implementacijo KG zavira površna, nesistematična in velikokrat pristranska razlaga koncepta, ki se zdi kot zbirka nejasnih in nepovezanih idej s številnih raziskovalnih področij. V prispevku bodo osvetljene ključne lastnosti in razlike med trajnostjo, trajnostnim razvojem in industrijsko ekologijo kot najpogosteje uporabljeni približek za KG. Po pregledu KG, kot ga razume aktualna evropska politika, bo podan predlog celovitega koncepta KG z uravnoteženo tridimenzionalnostjo in opisana uspešna implementacija v občini Kočevje z implikacijami na sektor gradbeništva.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, Kočevje, koncept, življenjski cikel stavbe
Objavljeno v RUNG: 01.12.2020; Ogledov: 3700; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Trajnostni potencial sončnih elektrarn v SlovenijiNejc Blažek, 2019, magistrsko delo Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 8640; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
38. Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega ciklaMerisa Kapić, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe.
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 5568; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,19 MB) |
39. |
40. |
