Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, Valter Pisk, Marjana Šijanec-Zavrl, 2017, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, lokalna samooskrba, obnovljivi viri energije, gozdno-lesna veriga
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 5633; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

52.
Aktualni projekti v Sloveniji na področju geotermalne energije
Henrik Gjerkeš, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa

Ključne besede: Obnovljivi viri energije, geotremalna energija, toplotne črpalke
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4959; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

53.
Ogrevalni sistemi : Prenova večstanovanjske stavbe
2018, radijski ali tv dogodek

Opis: Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
Ključne besede: Oskrba z energijo, prenova stavb, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 5963; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

54.
Oskrba stavbe z energijo in OVE z vidika izpolnjevanja sNES kriterijev pri celoviti prenovi stavb
Henrik Gjerkeš, 2017, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Opis: Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali obnova stavb in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. sNES standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovno-optimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja stavbe/soseske - in to brez poseganja v kakovost bivanja stanovalcev
Ključne besede: Skoraj nič-energijske stavbe, obnovljivi viri energije, prenova stavb
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 5055; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

55.
Dopolnitev z zalogovnikom toplote in TČ za gretje sanitarne vode
Henrik Gjerkeš, 2016, strokovni članek

Ključne besede: Strokovno svetovanje, ogrevanje, toplotna črpalka, polena, sanitarna voda
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4996; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

56.
Pri usklajevanju lastnikov imajo ključno vlogo upravniki : Energijske prenove
Julijana Bavčar, 2017, intervju

Opis: Lastnike stanovanj za energijsko prenovo večstanovanjskih stavb motivira ponudba subvencij, veliko vlogo pa igra tudi povračilni rok za posamezne ukrepe. Pogosto se odločijo za tiste, ki so cenejši in se prej izplačajo, zato ostanejo na pol poti. Ker se razmere pri doseganju energetskih kazalnikov vedno bolj zaostrujejo, tehnologije pa so čedalje zahtevnejše, so uspešni projekti, za katere imajo lastniki že v fazi sprejemanja odločitev strokovno tehnično podporo. O nepogrešljivih korakih za uspešno izvedbo celovite energijske prenove, katere najotipljivejša rezultata sta prihranek za energijo in ugodnejše bivanje, smo se pogovarjali z dr. Marjano Šijanec Zavrl, mag. Mihom Tomšičem in dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK.
Ključne besede: Prenova večstanovanjskih stavb, upravniki, učinkovita raba energije
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 6140; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

57.
Ogrevanje: Prihodnost je v sodobnih daljinskih sistemih z nadzorovanimi emisijami : Ogrevanje na lesno biomaso
Julijana Bavčar, 2017, intervju

Opis: V Sloveniji je raba lesne biomase, ki je imamo kot gozdnata država na pretek, za ogrevanje stavb kot obnovljivi vir energije po eni strani priporočena, po drugi pa je povezana s povečanimi izpusti za zdravje nevarnih trdnih delcev. O optimalni rabi tega vira, ki kar najbolj zmanjša emisije, smo se pogovarjali z dr. Henrikom Gjerkešem z Gradbenega inštituta ZRMK in docentom na Univerzi v Novi Gorici. Najbolj učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja na lesno biomaso so po njegovih besedah sodobni sistemi daljinskega ogrevanja, ki so bistveno bolj nadzorovan proces od individualnih kurišč.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija, plazemsko uplinjanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 6329; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

58.
Primerjava: radiatorji, talno ogrevanje ali IR paneli : Gradnja in prenova
Henrik Gjerkeš, Nika Gruden, 2017, strokovni članek

Opis: Značilnosti različnih variant ogrevalnega sistema, ki se razlikujejo po investicijski in stroškovni plati ter po prijaznosti do okolja.
Ključne besede: Ogrevalni sistem, radiatorji, talno ogrevanje, IR paneli
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4823; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

59.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, strokovni članek

Opis: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4934; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

60.
Lokalno samooskrbo z električno energijo povečali za 12 odstotkov
Miro Jakomin, 2017, intervju

Opis: Krožno gospodarstvo v Kočevju je primer uspešne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4496; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh