Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gib in telo
Anja Paternoster, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu bomo raziskali pomen giba, njegovo definicijo in deljenje gibov glede na dele telesa. Zatem se bomo posvetili gibu v gledališču in se vrnili na začetek, ko igra še ni obstajala. Omenili bomo Tepsisa, tako imenovanega prvega igralca. Temu bo sledila primerjava gledališke in filmske igre. Sprva bomo primerjali sam medij, kako se sporočilo, ki ga igralci uprizorijo, širi do gledalcev. Nato pa bomo primerjali omenjeni igri ter na kaj vse morajo biti igralci pripravljeni med samo izvedbo akcije. V delu, ki je namenjen filmu, bomo usmerili pozornost tudi na odnos kamere in igralca. Definirali bomo tri poglede: pogled kamere, pogled gledalca in medsebojni pogled igralcev, kot tudi subjektivni pogled, ki je kameri in igralcu do neke mere skupen. Po omembi filmskih planov bomo prešli na gib v animaciji. Začeli bomo s kratko predstavitvijo ter tudi predstavili dve tehniki: lutkovno animacijo in piksilacijo. Raziskali bomo tudi pomen tempiranja, ki je močno povezano z gibom v animaciji. V drugem delu se bomo osredotočili na praktični del diplomskega dela, animirani film Bela, črna in prava ljubezen. To poglavje bomo razdelili na tri dele: predprodukcijo, produkcijo in postprodukcijo. Začeli bomo z idejo, kreativno platjo in nadaljevali s tehnično. Na tem mestu bomo opisali pripravo in proces snemanja. V poglavju Postprodukcija bomo podrobno govorili o montaži, barvni korekciji in ustvarjanju zvoka. Na koncu diplomskega dela bomo predstavili dosežke filma, ter navedli sodelujoče, ki so pripomogli k izdelavi animacije.
Ključne besede: Gib, telo, gledališka igra, filmska igra, gledališče, film, animacija, gibanje v animaciji, piksilacija
Objavljeno v RUNG: 21.11.2022; Ogledov: 1279; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (9,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno v RUNG: 22.04.2015; Ogledov: 5413; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh