Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani
Matej Debenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbami; zemljo so imeli v zakupu. V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani. Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kolonat, zadružništvo, Fojana, de Baguer, Tuma
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 3576; Prenosov: 295
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

23.
Zaprtozančno vodenje več-conske peči za kaljenje jeklenic
Matej Gabrijelčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Več-conske peči za kaljenje jeklenic se v jeklarstvu uporabljajo za izboljševanje mehanskih lastnosti jeklenic. Peč je sestavljena iz več con, v teh spreminjamo temperature z odprtostjo ventilov dovoda energenta za ogrevanje in tako sledimo predpisanim temperaturam iz diagrama procesa kaljenja. Če odprtost ventila za ogrevanje posamezne cone peči vodimo ročno, se lahko zaradi zunanjih motenj pojavi problem pri medsebojnem vplivu sprememb temperatur v conah. To povzroči slabe mehanske lastnosti jeklenic, strošek segrevanja peči se poveča, ob tem pa imamo zagotovljeno tudi slabo varnost ročno vodenega procesa. Opisane slabosti ročno vodenega procesa rešimo z avtomatsko regulacijo. Izbrali in ovrednotili smo metodo vodenja več-conske jeklarske peči za kaljenje jeklenic in pokazali ekonomsko upravičenost avtomatske regulacije. Ugotovili smo, da avtomatsko voden proces sledi zahtevam po ustrezni temperaturi v posamezni coni peči − glede na diagram kaljenja jeklenic −, je varnejši od ročno vodenega, strošek njegove vpeljave pa se povrne v kratkem časovnem obdobju. Zaključimo lahko, da je ustrezno voden proces zanesljiv in velikokrat ponovljiv, predstavlja tisti proces, ki pošilja ustrezne informacije regulatorju procesa preko povratne zanke o tem, kaj se dogaja v posamezni coni peči za kaljenje jeklenic.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: več-conska peč, kaljenje, jeklenica, zaprtozančno vodenje, dinamični sistem, metoda Monte Carlo
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 5449; Prenosov: 238
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

24.
25.
THE INCIDENCE OF NEW ECOSYSTEMS (EE – EMERGING ECOSYSTEMS) IN THE KARST BIOSPHERE RESERVE
Mariya Perepelytsya, Ӧzkan Karaçam, Merisa Kapić, Nika Feigina, Barbara Šavli, Matjaž Reya, Matej Pogorelc, Klemen Cotič, 2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: The need of wood for building and heating, the extensive grazing and population growth in the 18th and 19th centuries led to turning the Karst area in Slovenia into a bare land. In the 19th century organised reforestation started which was successfully performed with Black pine (Pinus nigra J. F. Arnold). Later on, the reforestation was replaced by the process of spontaneous afforestation. The successfulness of reforestation with Black pine also made it possible for the native tree species to grow. The abandoning of the use of agricultural land also contributes to the spontaneous afforestation. In this project we determined the changes in forest cover through time. We used aerial photographs from the years 1957, 1975, 1985 and 2015. By drawing polygons on the maps in the QGIS programme on the areas that are covered with forests, are overgrown or are used for agricultural purpose we compared the areas from the maps of different years. We found out that the area covered with forest had increased by more than 50 % from the year 1957 to 2015. The increase in the area of forest cover due to afforestation provides new habitats for fauna and flora to live in.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Karst, afforestation, new habitat, Black pine, human impact
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 4086; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

26.
Anketa o delu in življenju sodobnih slovenskih literarnih prevajalk in prevajalcev
2017, intervju

Najdeno v: osebi
Ključne besede: prevajalci, literarno prevajanje, prevajanje, literatura
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 4206; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,34 MB)

27.
28.
Discrete evolution of the crystal structure during the growth of Ba-hexaferrite nanoplatelets
Darko Makovec, Blaž Belec, Tanja Goršak, Darja Lisjak, Matej Komelj, Goran Dražić, Sašo Gyergyek, 2018, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: osebi
Ključne besede: hexaferrite, nanoplatelets
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 3199; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (260,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
30.
Groundwater distribution in the recharge area of Ljubljanica springs
Matej Blatnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidrologijo že stoletja predmet proučevanja. V začetku 19. stoletja so bila dela v največji meri posvečena preprečevanju ali vsaj omilitvi poplav na Planinskem polju. Obsežne raziskave v 70. letih 20. stoletja so na območju porečja Ljubljanice razkrile okvirne poti toka podzemne vode. Bolj natančno proučevanje vodonosnika z ugotavljanjem dimenzij in razporeditve kanalov ter dinamike pretakanja pa do zdaj ni bilo izvedeno. Nove speleološke raziskave in razvoj samodejnih merilnikov ponujajo možnost postavitve kakovostne merilne mreže tudi na težje dostopnih mestih. Namen pričujočega dela je zato nadgraditi poznavanje dinamike podzemne vode na območju porečja Ljubljanice z uporabo naprednih tehnik merjenja in interpretacij. Območje proučevanja je omejeno na severni del porečja Ljubljanice, in sicer med Planinskim poljem na jugu in izviri Ljubljanice na severu. Na tem območju je bila vzpostavljena merilna mreža s samodejnimi meritvami višine, temperature in specifične električne prevodnosti vode. Meritve so potekale na štirih požiralnikih na Planinskem polju, na treh izvirih Ljubljanice in osmih jamah z dostopom do podzemne vode. Poleg tega so bile opravljene še številne ročne meritve, na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so bili pridobljeni hidrološki in meteorološki podatki iz uradnih postaj. Na novo pridobljeni podatki so bili obravnavani glede na dotedanje znanje o vodonosniku. Mnoge pretekle ugotovitve so bile potrjene, številne interpretacije pa so bile zgrajene na novo. Te so bile povečini navezane na obliko vodonosnika (razporeditve in dimenzije kanalov) in njihov vpliv na nihanje vodne gladine, kar je bilo v nadaljevanju preverjeno z izgradnjo poenostavljenih konceptualnih in numeričnih modelov. Slednji so bili zgrajeni v programu EPA SWMM (Storm Water Management Model). V 3,5 letnem obdobju meritev je bilo veliko dogodkov s povišanim vodostajem, med njimi prek 15 takih, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno. Dogodki so se med seboj zelo razlikovali tako po intenzivnosti kot tudi po trajanju, kar je predstavljalo raznovrstno zbirko podatkov. Najdaljši poplavni dogodek je trajal okoli tri mesece, v tem času pa se je vodna gladina v proučevanem vodonosniku dvignila do 66 m. Raziskave so potrdile pretekle ugotovitve, da se tok vode v vodonosniku prepleta (cepi in ponovno združuje) in da voda prek severnih požiralnikov Planinskega polja povečini teče proti zahodnim izvirom Ljubljanice, voda z vzhodnih požiralnikov Planinskega polja pa povečini proti vzhodnim izvirom Ljubljanice. Ugotovitve so pokazale tudi to, da na vzhodne izvire Ljubljanice pomembno vpliva tudi neposreden tok s Cerkniškega polja, kar se odraža zlasti s temperaturnimi odstopanji. Analiza višin podzemne vode je omogočila nove interpretacije o obliki kraškega vodonosnika. Na skoraj vseh merilnih mestih se je pokazalo obdobno upočasnjeno dviganje in spuščanje vode, kar nakazuje na prisotnost prelivnih kanalov. Takšni kanali so bili v nekaterih jamah že predhodno poznani (npr. Šerkov rov v Gradišnici, Skalni rov v Logarčku, Levi rov v Lijaku v Najdeni jami), medtem ko so v nekaterih jamah le predvideni (Veliko brezno v Grudnovi dolini, Andrejevo brezno 1). Obsežna merilna mreža, večletno obdobje meritev, stalne in samodejne meritve, uporaba naprednih tehnik interpretacij in preverjanje z modeli so omogočili raznovrstne analize in številne ugotovitve. Postopek se je izkazal kot primeren in bi bil uporaben tudi v drugih podobnih vodonosnikih. Podobno kot pretekle raziskave pa tudi ta pušča številna odprta vprašanja in možnosti za nadaljnje raziskave. Smiselne bi bile nadaljnje in bolj podrobne raziskave vpliva geoloških struktur, raziskave freatičnih in globokih regionalnih tokov, proučevanje vodne bilance in kakovosti vode, in nenazadnje tudi v splošnem boljše razumevanje poplavljanja Planinskega polja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kraški vodonosnik, dinamika podzemne vode, poplavljanje, modeliranje, Planinsko polje, Ljubljanica
Objavljeno: 16.01.2019; Ogledov: 3560; Prenosov: 211
.pdf Polno besedilo (21,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh