Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


261 - 270 / 438
Na začetekNa prejšnjo stran23242526272829303132Na naslednjo stranNa konec
261.
262.
263.
264.
265.
266.
Optimiranje zbiranja komunalnih odpadkov
Tjaša Steinman, 2016, diplomsko delo

Opis: V razvitem svetu ima zbiranje odpadkov dolgo tradicijo in danes zajema veliko večino odpadkov. Po povečevanju deleža zajema, ki je potekalo v preteklosti je sedaj pozornost namenjena izboljšavam zbiranja v smislu večje učinkovitosti, podpori novim zahtevam za ponovno uporabo odpadkov ter udobni in dobri storitvi za uporabnike. Zbiranje odpadkov je v sistemu ravnanja z odpadki še posebej pomembno, ker predstavlja neposredni stik z uporabniki ter je izvedbeno in poslovno pomemben. Najbolj razširjen je t.im. prinašalni sistem, kjer uporabniki prinašajo ločene frakcije na najbližje zbirno mesto, vse bolj pa se uveljavlja sistem »od vrat do vrat« po katerem zbiralec odpadkov le-te pobira neposredno pri uporabniku. Slednji pristop zahteva prilagoditve a prinaša tudi nove možnosti za izboljšanje sistema zato je zanimiva primerjava obeh pristopov. Oba pristopa sem v moji diplomi tudi bolj podrobno opisala. V literaturi sem poiskala primerjave oz. poročila za delovanje obeh sistemov z vidika izvedbe, učinkovitosti in stroškov. V sklopu naloge sem opravila pogovore s predstavniki komunalnih podjetij, kjer sistem od vrat do vrat vsaj delno uporabljajo, da sem dobila podatke o izkušnjah z uvedbo. Navedena je tudi analiza uvedbe novega sistema v naselju Grčna ter nekaj alternativnih pristopov k zbiranju odpadkov. Na osnovi raziskave zaključujem, da je postopna uvedba sistema od vrat do vrat smiselna saj predstavlja nadgradnjo sistema predvsem v smislu izboljšanja upravljanja z viri in uvaja večjo sledljivost. Prehod je predvsem organizacijski izziv, medtem ko se stroški izvajanja dolgoročno ne dvignejo.
Ključne besede: Sistem od vrat do vrat, prinašalni sistem, komunalni odpadki, ločene frakcije
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 5763; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

267.
Intelektualci in institucije v slovenski zgodovini 17. stoletja : Intelektualna in kulturna zgodovina védnosti med protestantizmom in protireformacijo
Andrej Koritnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija želi razkriti in sintetično povezati v kompleksno historiografsko sliko zgodbo 17. stoletja, ki jo razume kot integralni del novega veka, zato je vpogled v 16. stoletje, ko so delovali protestanti (kot posebna forma intelektualcev), in v 18. stoletje, ko so se stare institucije umikale novim in je razsvetljenska filozofija preplavila intelektualne kroge kakor tudi ljudsko kulturo, nujen, da lahko razgrnemo socialno, kulturno in intelektualno zgodovino na Slovenskem v 17. stoletju. Tembolj zato, ker za tedanji čas še ne moremo govoriti o konceptu »nacionalnega«, ki se je povezal z ljudskimi jeziki – pri nas seveda s slovenščino, temveč o počasnem, toda »revolucionarnem« spreminjanju starih družbenih in kulturnih vzorcev, v katerih sta védnost in intelekt legitimno izhodišče za historiografsko, a vseeno interdisciplinarno analizo in sintezo obravnavanega časa. V luči spora med Descartesom in Vicom ter njunima nasprotnima umevanjema zgodovine bo treba premisliti tudi, kako so ideje iz zgodovinopisja vplivale na splošno zgodovino idej, ki se je »dogajala« tudi med Alpami in Jadranom, ter kakšno težo in vpliv imajo »predrazsvetljenski« časi, o katerih pravzaprav ne vemo veliko, na našo sodobnost. Prikazali bomo njeno raznotero, zapleteno podobo kot preplet vseh mogočih silnic – v šolstvu, državni upravi, v fevdalnih razmerjih, v verskih sporih, jezikovni ideologiji, v gospodarstvu in drugod –, skozi katere sledimo liku intelektualca, bodisi kot člana neke institucije védnosti ali pa »osamelca«.
Ključne besede: Intelektualec, institucija, védnost, zgodovina védnosti, 17. stoletje, intelektualna zgodovina, kulturna zgodovina, literarna zgodovina, protestantizem, protireformacija, katoliška obnova, znanstvena revolucija, univerze, osnovne šole, akademije
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5384; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

268.
Ovrednotenje vpliva eksperimentalnih dejavnikov na izmerjene vrednosti respiracijske aktivnosti AT4
Breda Poglajen, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri ravnanju z odpadki se v zadnjem času povečuje delež ločeno zbranih odpadkov in mehansko-biološko obdelanih odpadkov s snovno izrabo, ločenih na posamezne frakcije. Preostanek odpadkov po obdelavi odlagamo še vedno pretežno na odlagalno polje. Merilo za odlaganje je stopnja stabilizacije odpadka. Stopnja stabilizacije odpadkov, ki jih odlagamo na odlagalno polje, in stopnja stabilizacije obdelanih biološko razgradljivih odpadkov v kompostu je opredeljena z zakonodajo. Eden od najpogosteje uporabljenih parametrov, ki opredeljujejo stopnjo stabilizacije je respiracijska aktivnost AT4. V teoretičnem delu sem predstavila kompostiranje: klasifikacijo presnove, način kompostiranja in dejavnike kompostiranja. Predstavila sem respiracijsko aktivnost, napravo za določanje respiracijske aktivnosti in pripravo vzorca. V raziskavi sem kot osrednjo eksperimentalno metodo uporabila določanje respiracijske aktivnosti AT4 po standardnem postopku z uporabo Sapromat respirometra, ki deluje z neskončno preseženo količino kisika. V skladu s standardno metodo za določanje respiracijske aktivnosti AT4 so predvidena različna ravnanja z vzorci. V sklopu magistrske naloge sem preverila vpliv različnih dejavnikov na rezultate standardne AT4 opredelitve. Proučila sem vpliv velikosti delcev, vlage, naravnega staranja in različnega hranjenja vzorca na rezultat. Uporabila sem vzorce realnih frakcij komunalnih odpadkov (težka frakcija), digestata, komposta in sintetičnega komposta kot referenčnega materiala. Prikazala sem rezultate meritev AT4 sintetičnega komposta, izdelanega po standardni recepturi, enakih pogojev zorenja in enake strukture kompostne mase. Ponovitve izdelave sintetičnega komposta se razlikujejo po času zorenja, vlažnosti, načinu hranjenja in vrsti komposta kot inokuluma. Prikazala sem vpliv temperature, pH, zračnosti, vlažnosti in načina hranjenja na rezultat respiracijske aktivnosti AT4; prav tako tudi poskus stabilizacije, laboratorijskega vzorca težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov z dodatkom inertnega materiala in zvišanjem pH vrednosti.
Ključne besede: Respiracijska aktivnost (AT4), sintetični kompost, težka frakcija MKO, digestat, mikroorganizmi
Objavljeno v RUNG: 24.06.2016; Ogledov: 6058; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

269.
270.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh