1. |
2. Politics of sexuality in Slovenian crime fiction from »moderna« and Ljuba Prenner to the 21st CenturyPrimož Mlačnik, 2024, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: The first part of the lecture will weave together two
short theoretical introductions regarding the
relationship between sexuality and crime fiction,
focusing on the poetics of the genre(s) and, second,
the Western politics of sexuality. In the second part,
the lecture will present the historically contextualised
subject of sexuality or rather intimacy in Slovenian
literature in the period of »moderna« and two short
analyses of one of the first Slovenian crime stories,
Požigalec (1910; The Arsonist) and the first Slovenian
crime novel Neznani storilec: malomeščanska
kriminalna povest (1939; Unknown Perpetrator: a
provincial crime tale). In the context of politics of
sexuality, the lecture will lay bare a few distinctive
socio-historical representational patterns –
ideological themes found in stories of (women) writers
from »moderna« and contemporary Slovenian crime
fiction – that persist well into the 21st Century.
Ključne besede: poetics of crime fiction, politics of sexuality, Slovenian crime fiction
Objavljeno v RUNG: 10.09.2024; Ogledov: 1202; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Raziskovalni podatki korpusa slovenskih kriminalk Sergeja Verča, Toneta Freliha, Avgusta Demšarja, Tadeja Goloba, Mojce Širok in Irene Svetek s perspektivi spola, etničnosti in razredaPrimož Mlačnik, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: Dani raziskovalni podatki so del večletne sistematične raziskave, v kateri je avtor analiziral serijske in sodobne slovenske kriminalke s perspektiv kulturnih študij. Raziskava je izhajala iz študij reprezentacij, ki prek analize ponavljajočih se reprezentacij (seksualnosti, spola, etničnosti in razreda) reflektirajo prevladujoče reprezentacijske režime (konservativne, liberalne ali kritične) in njihovo politiko reprezentacij. Avtor raziskave je v svojem preteklem raziskovalnem delu ugotovil, da so v omenjenih romanih identitete likov morilcev in žrtev prevladujoče zaznamovane s seksualnimi konotacijami (samskost, prešuštvo, homoseksualnost, promiskuiteta, ločenost, vdovstvo), ki se ne umeščajo v simbolni imaginarij heteronormativne monogamne partnerske zveze. Eden od ciljev raziskave je bil ugotoviti, kako se v analiziranem korpusu petintridesetih romanih šestih sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic serijskih kriminalnih romanov (Tone Frelih, Sergej Verč, Avgust Demšar, Tadej Golob, Irena Svetek in Mojca Širok) seksualno neheteronormativne/ali družbeno nesprejemljive seksualne konotacije likov detektivov, morilcev, žrtev in lažnih osumljencev povezujejo z drugimi identitetnimi označevalci – s spolom, razredom in etničnostjo. Raziskovalni podatki obsegajo petintrideset dekonstrukcijskih tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Raziskava ni bila financirana
Ključne besede: Sodobni slovenski serijski kriminalni romani, reprezentacije spola, reprezentacije etničnosti, reprezentacije razreda
Objavljeno v RUNG: 02.07.2024; Ogledov: 1906; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
4. Self-censorship? : the transition between Latin and Cyrillic script in the personal correspondence of women writers in the era of Slovenian modernismPrimož Mlačnik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek temelji na avtorjevem arhivskem delu in analizi pisemske korespondence v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).
Osredotoča se na korespondenco slovenskih modernističnih pisateljic Marice
Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Marice Strnad in Vide Jeraj, ki so gojile pisemska prijateljstva. Prispevek analizira njihovo korespondenco v kontekstu
nove teorije cenzure, da bi odgovoril na vprašanje, ali lahko prehajanje med
latinično in cirilično pisavo dojemamo kot obliko samocenzure. Analiza kaže,
da so pisateljice v pismih večinoma prehajale iz ene pisave v drugo, ko so
pisale o kontroverznih temah partnerskega zakona, ljubezni, materinstva in
spolnosti, vendar pri tej praksi niso bile dosledne. Avtor to prehajanje obravnava kot obliko implicitne, produktivne in nedosledne cenzure, ki je kot poseben zgodovinski način pisanja odseval širše družbeno-politične spremembe.
Ključne besede: samocenzura, slovenske modernistične pisateljice, pisemska
korespondenca, prehajanje med latinico in cirilico
Objavljeno v RUNG: 01.07.2024; Ogledov: 2201; Prenosov: 9
Celotno besedilo (882,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primož Mlačnik: Žanr je v prvi vrsti dogovor : intervju v Mestni knjižnici Ljubljana, 19. mar. 20242024, druga izvedena dela Opis: S Primožem Mlačnikom o tem, zakaj so, če so, detektivski romani poseben žanr. Pa tudi o zgodovinski perspektivi (in perspektivah) nastanka žanrov ter o tem, zakaj imamo ljudje radi »čiste« kategorije: tudi ko gre za literaturo, še posebej v kontekstih literarne produkcije, konzumacije in eksploatacije. Pa o pisanju, literaturi, literarnih žanrih, podžanrih in nežanrski literaturi – ter o njegovem nekonvencionalnem kriminalnem romanu Otok psov (LUD Literatura, 2022), knjigo, ki nas postavi v središče dogajanja na otoku Grand Canaria na Kanarskih otokih med pandemijo koronavirusa. In še o razpredelnicah, zemljevidih, kulturologiji, uporniškem angažmaju (in kletvicah).
Ključne besede: Roman Otok psov, kratek intervju, o žanrih, detektivski roman, avtorska perspektiva
Objavljeno v RUNG: 10.06.2024; Ogledov: 1662; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Živa književnost : 30. literarno-glasbeni festival, Ljubljana, 9. 6.-16. 6. 20232023, umetniška poustvaritev Opis: Ob glasbeni spremljavi skupine Sunartmusic sta se Robert Kuret in Primož Mlačnik pogovarjala o Mlačnikovem romanu Otok psov, ki je bil leta 2023 nominiran za nagrado Kresnik.
Ključne besede: Slovenska književnost, Primož Mlačnik, Robert Kuret, Otok psov, avtorska perspektiva, bralska perspektiva, Festival Živa književnost, Društvo Škuc in Center za slovensko književnost
Objavljeno v RUNG: 10.06.2024; Ogledov: 2106; Prenosov: 3
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. A for Aurore and ambiguity : the reception of George Sand in the Slovenian literary fieldKatja Mihurko, Primož Mlačnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The first part of the title of the article is borrowed from the afterword A for Aurora, A for Autobiography in the Slovenian translation of George Sand’s seminal work Histoire de ma vie, published by the feminist publishing house Delta, marking the bicentenary of French writer’s birth. 1 Analyzing the discourse on George Sand in the Slovenian literary field, we have observed a unique ambiguity compared to the discourse on other canonized authors and their Slovene reception. We argue that George Sand is a site of ambiguous discourse. Departing from the approaches of the renowned American historian Joan Wallach Scott, herself inspired by the Foucauldian epistemology, we are interested in how and why this discourse came into being, how the representations of George Sand were discursively established, and what contradictions are inherent in this debate.
Ključne besede: Slovenian literature, feminism, translation, reception
Objavljeno v RUNG: 07.06.2024; Ogledov: 2023; Prenosov: 7
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. |
