211. |
212. Subverzivni elementi v (mladinskih) besedilih Andreja Rozmana RozeŠpela Brajer, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrkem delu kratko opredelim recepcijo mladinske književnosti v luči subverzije. Predstavim teorijo srednjeveške smehovne kulture in opišem njene elemente (karneval, parodija, jezik) ter pokažem, kako se subverzija navezuje na teorijo srednjeveške smehovne kulture, še posebej karnevala.
V drugem, obsežnejšem delu magistrskega dela predstavim opus Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju s formalno in motivno-tematsko analizo ter interpretacijo prikažem, kako se elementi subverzije kažejo v vsaki skupini besedil posebej (otroška in mladinska besedila ter besedila za odrasle). Vsakega od treh elementov subverzije podrobneje razčlenim: pretiravanje, groteskno opisovanje telesa, karnevalski smeh (praznični in ambivalentni smeh ter ironijo), groteskni realizem ter obredne dogodke in utopijo. Dodam jim še jezikovne prvine, kot so frazemi, uporabo ljubkovalnic, olepševalnic, kletvic, zmerljivk ipd. Poleg tega analiziram poliglosijo in heteroglosijo ter neologizme, blizuzvočnice in oksimoron. Kot tretji element subverzije teoretiki navajajo parodijo, ki pa jo analiziram na nivoju celotnega besedila.
Izsledke analize besedil interpretiram tako, da pokažem, kako se elementi pojavljajo skozi različne zvrsti in glede na tematiko.
Ključne besede: subverzija, subverzivni elementi, Andrej Rozman Roza, karneval, smehovna kultura
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 5823; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (585,47 KB) |
213. |
214. |
215. |
216. |
217. |
218. Slovenska mladinska literatura z ekološko tematikoAnja Vogrinc, 2016, magistrsko delo Opis: Glavni cilj mojega magistrskega dela je bil pripraviti pregleden seznam literarnih besedil z ekološko tematiko, izdelati tipologijo izvirnih slovenskih besedil ter predstaviti značilnosti korpusa teh besedil. V svojem magistrskem delu najprej predstavljam povezavo mladinske književnosti z ekologijo, okoljsko vzgojo in ekokritiko, v nadaljevanju pa se posvečam vprašanju vrednotenja mladinskih besedil z ekološko tematiko. Naredila sem tipologijo pravljic z ekološko tematiko ter analizirala in ovrednotila 22 besedil. Izoblikovala sem lasten model vrednotenja, pri tem pa uporabila spoznanja znanih slovenskih literarnih znanstvenikov (razmerje med spoznavno, etično in estetsko funkcijo po Janku Kosu) ter raziskovalcev mladinske književnosti (jezikovni, vsebinski, likovni, recepcijski, bralno-razvojni kriterij po Igorju Saksidi). Upoštevala sem tudi spoznanja vodilnih ekokritkov (Cheryll Glotfelty, Ursule K. Heise). Sklep svoje magistrske naloge sem zapisala v obliki krajšega pregleda infrastrukture mladinske književnosti, kjer sem predstavila naslednje dejavnike: literarnega proizvajalca (avtorje: Alenko Klopčič, Toma Kočarja, Mojicejo Podgoršek, Jernejo Pavček ter Heleno Kraljič), literarnega sprejemnika (mladi in odrasli bralci), literarne institucije (knjižnice, univerze), literarni trg (založbe: Eko knjigo, Založbo Tolovaj, Založbo Epistola ter Založbo Morfem), literarni repertoar (vsa izdana besedila, zbirke, priporočilni seznami) ter literarni produkt (mladinska književnost, spremljevalni projekti, literarne delavnice).
Ključne besede: Mladinska književnost, besedila z ekološko tematiko, ekologija, okoljska vzgoja, literarno vrednotenje, ekokritika.
Objavljeno v RUNG: 30.08.2016; Ogledov: 6574; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,32 MB) |
219. TEMATIKA ISKANJA SPOLNE IDENTITETE V MLADINSKIH BESEDILIH SUZANE TRATNIK, JANJE VIDMAR, ALENKE SPACAL IN BRANETA MOZETIČAAlenka Blažič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z literarnovednega vidika in queer teorije analiziram mladinska besedila, ki tematizirajo iskanje spolne identitete. Feministična literarna veda že od začetka ločuje družbeni spol od biološkega. Judith Butler nadgradi feministično teorijo z idejo o maškaradi spolne identitete, ki pravi, da je družbeni spol performans, ki ga delamo v kulturnem kontekstu. Vsebina diplomskega dela temelji na interpretaciji besedil, v katerih se pojavlja raznolikost spolnih identitet. V besedilih poskušam ugotoviti, kako literarni liki iščejo svojo spolno identiteto in kako se na iskanje spolne identitete odziva družbena resničnost. Izbrana besedila predstavljajo tudi kritiko sodobni družbi, saj se ta v svojem zavračanju drugačnosti neprimerno odziva na nekonvencionalne spolne identitete. Namen obravnavanih besedil je torej dekonstrukcija meja identitet in preseganje binarizma.
Ključne besede: iskanje spolne identitete, mladinski realistični roman, slikanica, queer teorija
Objavljeno v RUNG: 29.08.2016; Ogledov: 5108; Prenosov: 293
Celotno besedilo (654,78 KB) |
220. |
