Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vprašanje realizma
Aleš Vaupotič, 2019, znanstvena monografija

Opis: Z nalogo pokazati, da je realistični diskurz aktualen mišljenjski model tudi v današnjem času, besedilo sledi krožni poti, ki jo predstavlja diagram treh tem iz izhodiščnega raziskovalnega vprašanja po današnji aktualnosti realističnega diskurza v luči literarnega realizma in novomedijske umetnosti. Prvi del razprave pregleda področje raziskav literarnega realizma, kot ga stroka razume v historičnem smislu za literarne pojave po letu 1830. Na kritičen način so predstavljene osrednje razlage realizma v literaturi. Izhodišče realističnega diskurza je kriza dejanskosti. Drugi del besedila osvetli problematiko sodobne umetniške ustvarjalnosti na prelomu 20. v 21. stoletje na področju novomedijske umetnosti. Tretji del razprave išče stične točke med literarnozgodovinskimi raziskavami in teoretskimi ter poetološkimi modeli sodobne umetnosti. Pristop, ki združuje na videz zelo različne pojave – literaturo in (praviloma računalniško podprte) nove medije – je v raziskovanju literarnega realizma novost. Prek prizem literarnega realizma in novomedijske umetnosti raziskava poišče rezultat, razlago realizma. Preprostega odgovora glede aktualnosti, npr. zgolj literarnega realizma v 21. stoletju, besedilo pravzaprav ne ponuja, skonstruira pa uporaben realistični način mišljenja sveta, v katerem živimo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: realizem, literarni realizem, novi mediji, elektronski mediji, intermedijska umetnost, umetnost in znanost, teorija arhiva, pragmatizem, pragmaticizem, Hans Vilmar Geppert
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 2309; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Literarno delo in njegov (implicitni) avtor
Ivana Zajc, 2016, magistrsko delo

Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 449; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh