Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
ANALYSIS OF ALTERNATIVE CHANCES FOR SLUDGE TREATMENT AT NEW CENTRAL WASTE WATER TREATMENT PLANT
Renata Janja Slovša, 2016, magistrsko delo

Opis: The purpose of this master’s thesis is to present the operation of a large municipal waste water treatment plant in Slovenia with over 300.000 PE and its efficiency, and through a theoretical analysis to present the current practice and alternative options of sewage sludge treatment in Slovenia and around the globe. The main objective of master's thesis is to present the most possible alternative scenarios for the final managing of sewage sludge from WWTPs and at this objective we take into consideration the impact on Carbon Foot Print (CFP). Due to scenarios (thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a cement plant, co-incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in a local power plant, thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a local power plant, incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in own plant, incineration of dried sludge (90% d.m.) in own plant, and also prohibited scenarios such as sludge utilisation in the soil -fertilization, sludge disposal in the landfill) we calculated CFP and we find out that CFP of various methods of thermal sludge treatment are more or less similar but absolutely smaller than convetional sewage sludge treatment. The CFP is more favourable for dehydrated sludge than for pre-dried sludge, and it is also more favourable for treatment in industrial furnaces (heat power plant, cement plant) than in individual waste incineration facilities.
Ključne besede: odpadne vode, odpadno blato iz čistilnih naprav, čistilne naprave, primerjalne analize, analiza življenjskega cikla, ogljični odtis, toplogredni plini
Objavljeno v RUNG: 20.07.2016; Ogledov: 5102; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

22.
23.
Vpliv hidroloških razmer na kakovost kraških vodnih virov - primer izvira Rižane
Lucija Vodir, 2016, diplomsko delo

Opis: Brez vode na Zemlji ne bi bilo življenja. Pomembni viri pitne vode so kraški vodonosniki, ki so zelo dovzetni za onesnaževanje, predvsem zaradi njihove velike prepustnosti in s tem hitre infiltracije vode v podzemlje. Tudi reka Rižana se napaja iz kraškega vodonosnika v zaledju in je glavni vir pitne vode za prebivalce Slovenskega primorja. Predstavljene meritve in vzorčenja so potekala v okviru projekta »ŽIVO! Življenje – voda« v sklopu čezmejnega programa Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Za oceno stanja vodotoka Rižane sem pridobljene podatke s terena primerjala z meritvami, ki jih opravlja Agencija RS za okolje na izviru Zvorček in na merilnem mestu Rižana – Dekani za obdobje 2007–2013. Poleg tega sem za obdobje 2010–2013 dodala še podatke Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki so bili pridobljeni na izviru Zvorček. Pri vseh merjenih parametrih se je pokazalo, da se ob spremembi hidroloških razmer, torej ob padavinskih dogodkih, vsebnost parametrov poveča, saj voda, ki se infiltrira v tla, s seboj prinese tudi onesnaženje. Najhujši onesnaževalci so kmetijstvo, industrija, odlagališča odpadkov in promet. Kljub temu pa mejne vrednosti niso bile presežene, razen v primeru mikrobioloških parametrov. Primerjava z obdobjem 2007–2013 je pokazala podobne rezultate. Prenos onesnaženja je torej vezan na padavinske dogodke in to odvisnost kakovosti vode od hidroloških razmer je treba upoštevati pri načrtovanju monitoringa kakovosti kraških vodnih virov.
Ključne besede: kras, voda, Rižana, hidrološke razmere, kakovost vode
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 6692; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

24.
Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na Kočevskem
Mateja Pečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 6996; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

25.
Metode določanja mikroorganizmov prisotnih v balastnih vodah
Tina Govednik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tujerodne vrste predstavljajo svetovni problem v morskih in sladkovodnih okoljih ter posledično ustvarjajo nevarnost za zdravje ljudi in okolja ter morsko biotsko raznovrstnost. Čezoceanske plovbe in promet omogočajo globalne povezave in istočasno prenos patogenih in drugih organizmov. Glavno pot vnosa tujerodnih vrst v okolje predstavlja balastna voda in sediment v ladijskih tankih. Z obstoječimi tehnologijami in priporočenimi standardi, ki jih je predlagala Mednarodna pomorska organizacija (IMO) lahko delno obvladujemo biološko onesnaževanje. Do sedaj nobena tehnologija ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko odstranila vse organizme iz balastnih vod. Zato je bila predlagana študija določanja biološkega in kemičnega stanja v pristaniščih in s tem določanja kakovosti voda pred črpanjem v balastne tanke. V diplomski nalogi sem povzela nekatere predpise in razpoložljive tehnologije za določanje kakovosti in dezinfekcijsko obdelavo balastnih voda. Namen diplomske naloge je bil predvsem določitev koncentracij fekalnih koliformnih bakterij in celokupne združbe bakterij v ustju reke Rižane, kjer je glavni pomol za privez ladij v luki Koper, dveh drugih bazenov v neposredni bližini in na referenčni postaji na sredini Koprskega zaliva. Analize fekalnih koliformnih bakterij smo opravili z metodo membranske filtracije in pri tem uporabili različna gojišča, priporočena za analize koliformnih bakterij. Rezultati vzorcev morske vode kažejo, da je vzorčeno mesto v ustju reke Rižane onesnaženo, kamor se sicer izlivajo tudi odpadne vode čistilne naprave Koper. Pri vzorcih sedimenta so mikrobiološki rezultati zelo različni, vendar smo visoke vrednosti bakterij zaznali na vseh vzorčnih mestih v področju luke Koper. Primerjali smo tudi razlike v vrstni sestavi celokupne bakterijske združbe med vzorci vode in sedimenta različnih vzorčnih mest v Koprskem zalivu z metodo denaturacijske gradientne gelske elektroforeze.
Ključne besede: balastne vode, metode membranske filtracije, fekalni koliformi
Objavljeno v RUNG: 22.04.2015; Ogledov: 5413; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

26.
27.
28.
29.
Smernice za zaščito vodonosnikov
Romina Žabar, Tanja Prebil, Marta Stopar, Barbara Čenčur Curk, Asta Gregorič, Matteo Bisaglia, 2014, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: podzemne vode, upravljanje z vodami, vodonosniki
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5666; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

30.
Astis : podzemne vode čezmejnih vodonosnikov
2014, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: podzemne vode, čezmejni vodonosniki, vodni viri, upravljanje z vodami, Soča, povodja, Slovenija, Italija, projekti, strokovne podlage
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5981; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh