1. IZVOZ VIN KLETI BRDA, Z. O. O., V ZADNJIH DVAJSETIH LETIHTereza Valentinčič, 2022, diplomsko delo Opis: Izvoz je postal zelo pomemben vir prihodkov in nič drugače ni tudi za vino. Slovenska vina so vedno bolj prepoznavna na vinskem zemljevidu in vedno več držav si želi uvažati slovenska vina, zato ni čudno, da so slovenski vinarji na tujih trgih vedno bolj uspešni. Največja izvoznica slovenskih vin je Klet Brda, z. o. o, ki izvaža v že kar 26 držav po svetu. V diplomskem delu se posvetimo izvozu Kleti Brda in izpostavimo tri največje države, v katere izvaža in so si med seboj različne. To so Združene države Amerike, Kitajska in Velika Britanija. Kaj je pomembno, da je izvoz uspešen in kakšna komunikacija je potrebna, da je prodaja uspešna? Skozi intervjuje, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Kleti Brda, smo spoznali potek in delo, ki smo ga v diplomskem delu tudi opisali. Izpostavili smo razlike med državami in kakšne metode se uporabljajo, da je prodaja na določenem trgu uspešna. Skozi delo spoznamo, kako poteka izvoz v kleti in kako se je v zadnjih dvajsetih letih spreminjal. Ključne besede: izvoz, Klet Brda, z. o. o, Združene države Amerike, Kitajska, Velika Britanija Objavljeno v RUNG: 04.11.2022; Ogledov: 2359; Prenosov: 45 Celotno besedilo (890,46 KB) |
2. Digitalizacija trajnostnega turizma v Občini BrdaRobert Feri, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je analiza stanja digitalizacije v Občini Brda, s posebnim poudarkom na področju turizma, ki se v zadnjem desetletju preveša v glavno gospodarsko panogo. Poleg analize na nivoju občine smo se posebej osredotočili na Krajevno skupnost Medana, ki predstavlja največjo koncentracijo turističnih akterjev - vinarjev zasebnikov, restavracij, prenočitvenih kapacitet in ostalih ponudnikov v občini. Izsledki analize kažejo določena vlaganja občine v osnovno infrastrukturo, predvsem pa veliko specializacijo zasebne ponudbe in značilnosti kopiranja poslovnih modelov, poleg koncentracije restavracij in vinarjev z degustacijskimi in prodajnimi prostori, tudi povečevanje števila nastanitev višjega cenovnega razreda s kapacitetami sprejema do dveh družin. Zaznali smo pomanjkljivosti pri digitalnih rešitvah, kot so alternativni rezervacijski sistemi, prehodov iz fizičnega sveta v virtualnega prek QR-kod, spletnih strani in namenskih aplikacij za mobilne naprave z dostopom do podatkov, segmentiranih glede na zanimanja uporabnikov. Novoustanovljeni zavod za razvoj podeželja BUINC bo naslavljal razvoj krajevne skupnosti Medana, v tem delu predlagamo 23 projektov, ki jih bo mogoče tudi s pomočjo nepovratnih sredstev v programskem obdobju 2022 - 2027 realizirati in na ta način skrajšati dobavne verige, povečati lokalno zaposlenost, znižati negativne vplive na okolje, povečati kvaliteto bivanja lokalnega prebivalstva. Vpliv predlaganih projektov v KS Medana je ocenjen na 50-60 % znižanje stroškov za električno energijo pristopnikov k projektu samooskrbne skupnosti, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20 % povečanje števila gostov in do deset dodatnih neposrednih delovnih mest vezanih na turizem z neposrednim in posrednim učinkom na občinski proračun. Ključne besede: Goriška brda, digitalizacija, zeleni prehod, pametne vasi, trajnostni turizem, razvoj Objavljeno v RUNG: 30.09.2022; Ogledov: 3015; Prenosov: 91 Celotno besedilo (70,85 MB) |
3. MED KVANTITETO IN KVALITETO : RAZVOJ BRIŠKEGA VINOGRADNIŠTVA V 20. STOLETJUKris Stergulc, 2019, diplomsko delo Opis: Za razumevanje vzpona briškega vinarstva je potreben splošen vpogled nazaj v zgodovino tega specifičnega okolja. V kontekstu naloge je za razumevanje vinogradništva razložen geografski in zgodovinski pregled Goriških brd. V nadaljevanju je opisan in razložen kolonat in njegov razvoj. Pri omembi grofa Silveria de Baguerja pride prvič do poudarka modernizacija vinogradništva v Brdih. Grof de Baguer predstavlja za Brda prelomnico o kakovostnem pridelovanju vina.
Dogodki v 20. stoletju na tleh Goriških brd zajemajo čas prve svetovne vojne, življenje ob meji, drugo svetovno vojno in čas po njej. S temi dogodki je povezano tudi vinogradništvo, zato je v nalogi opisana zgodovina vinogradništva, od prvih omemb do leta 1500, kasneje do propada Napoleona leta 1813, med prvo in drugo svetovno vojno in zadružni tip kmetovanja v Brdih v času Jugoslavije, kjer kakovost ni bila na prvem mestu.
S prehodom iz zadružnega tipa pridelovanja vina v času Jugoslavije in sistema, ki ni spodbujal kakovosti in podjetništva, preidemo v osemdeseta leta, ki predstavljajo drugo prelomnico v nalogi. Sledi opis družin, ki se odločijo za kakovost in povzročijo spremembe na trgu vinarstva. V nalogi so predstavljeni začetki, problemi ob prehodu v samostojno podjetništvo, iskanju trgov, izobraževanja ter razlike prej in potem.
Kot primer kakovostnega pridelovanja vina je opisana zgodovina družine Ščurek, ki zaradi kasnejših uspehov in zanimivega družinskega arhiva predstavlja prav ta prehod iz kvantitete v kvaliteto. Ključne besede: vinogradništvo, Goriška brda, Dobrovo, Kolonat, Silverio de Baguer, 20. stoletje, meje, Jugoslavija, kvantiteta, Ščurek, kvaliteta. Objavljeno v RUNG: 12.12.2019; Ogledov: 5114; Prenosov: 164 Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Terasasti sadovnjak straih sort Pod skalco v BrdihZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev briške terasirane pokrajine, pomena ohranjanja in razširjanja starih sadnih sort in značilnosti sadovnjaka v sklopu obiska predstavnikov Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Urada za Unesco in Občine Brda (vpis obmejnega območja Brda-Collio na Unescov seznam kulturne dediščine). Obisk sadovnjaka 25. marca 2019. Ključne besede: Goriška Brda, stare sadne sorte, visokodebelni sadovnjak, Kojsko, kulturna dediščina, Unesco, ekološka pridelava, terase, odpornost na bolezni, Slovenija, naravna dediščina, Collio, Italija, Avstro-Ogrska Objavljeno v RUNG: 26.03.2019; Ogledov: 4487; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Sadovnjak Pod skalco: goriško sadje iz preteklosti v prihodnostZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Prezentacija prinaša oris razvoja sadjarstva na Goriškem od druge polovice 19. stoletja do danes, predstavitev prednosti ekološkega sadjarstva in prikaz značilnosti sadovnjaka Pod skalco v Brdih. Ključne besede: Goriška, visokodebelni sadovnjak, ekološka pridelava, sadjarstvo, Brda, Ivan Bolle, Rihard Dolenc, Evgen Klavžar, Josip Rustja, Just Ušaj, Martin Humek, Franc Vuga, Morsko, Sveti Križ, stare sadne sorte Objavljeno v RUNG: 04.03.2019; Ogledov: 4669; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
6. REBULA - KRALJICA BRIŠKIH GRIČEVVanesa Klinec, 2018, diplomsko delo Opis: Vitis vinifera L. cv 'Rebula' je najpomembnejša sorta za pridelavo vina v vinorodnem okolišu Goriška brda (tudi Brda). Je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter velja za sinonim Brd. Ker postaja 'Rebula' zanimiva tudi izven meja Goriških brd, so se briški pridelovalci vina, skupaj s Konzorcijem Brda, odločili za zaščito vina sorte 'Rebula' z oznako PTP. Poleg tega se zadnje čase vedno bolj uveljavlja generična predstavitev sorte 'Rebula' pod skupnimi blagovnimi znamkami, ki so pomembne za povečanje prepoznavnosti tako sorte kot tudi teritorija pridelovanja.
V diplomski nalogi smo opisali sorto 'Rebula'; značilnosti vinske trte in vina, njeno zgodovinsko pot ter predstavili pridelavo vina danes. Osredotočili smo se tudi na pomembnost te sorte za Goriška brda, v smislu promocije sorte in teritorija.
Drugi del diplomske naloge zajema marketinško raziskavo in pregled situacije na vinskem trgu, pri čemer smo izvedli spletno anketiranje med potrošniki vina. Na podlagi teoretičnih osnov in rezultatov marketinške raziskave smo zasnovali marketinški načrt. Podani so tudi ukrepi in priporočila, ki so pomembni pri uspešni predstavitvi sorte 'Rebula' širši publiki. Ključne besede: sorta 'Rebula', Goriška brda, geografska zaščita vina, blagovna znamka, promocija Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 5927; Prenosov: 225 Celotno besedilo (1,86 MB) |
7. Stare sadne sorte na GoriškemZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev preteklosti in sedanjosti goriškega sadjarstva (s poudarkom na Vipavski dolini) in sadovnjaka Pod skalco v Brdih. Ključne besede: sadjarstvo, visokodebelni sadovnjak, Goriška, Brda, Vipavska dolina, ekološka proizvodnja, Ivan Bolle, Jožef Ušaj, Ernest Klavžar, drevesnice, češnje, marelice, fige, breskve, slive, jablane, hruške, gnojenje, fitofarmacevtska sredstva, škodljivci, stare sorte Objavljeno v RUNG: 22.03.2018; Ogledov: 5752; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Od Prešerna do mimozeAna Toroš, druga izvedena dela Opis: Pogovor ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu žena, na temo ženski liki v Gradnikovi poeziji, z osvetlitvijo družbenozgodovinskega konteksta, Gradnikovih filozofskih nazorov, zasebnega življenja ter literarnih vzornikov, ki so sooblikovali njegovo ljubezensko poezijo. Ključne besede: Gradnik, ljubezenska poezija, Brda Objavljeno v RUNG: 16.03.2018; Ogledov: 4342; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih : Goriško sadje iz preteklosti v prihodnostZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev sadjarske tradicije na Goriškem in prednosti visokodebelnega sadovnjaka s starimi sortami in sadovnjaka Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih. Ključne besede: sadjarstvo, Goriška, Pod skalco, ekologija, visokodebelni sadovnjak, Avstro-Ogrska, sušenje sadja, sušilniki na premog, prunele, Columella, Jožef Levičnik, Ročinj, Franc Vuga, Morsko, razstava na Mostu na Soči, Jožef Ušaj, petorali caldi, Ivan Bolle, ERSA, Giovanni Vittorio Capovilla, destilerija, škropljenje, gnojenje, zaEčita pred škodljivci, Štefan Mauri, Avče, Goriška Brda, Vipavska dolina, prinele, obeljene češnje Objavljeno v RUNG: 12.02.2018; Ogledov: 5503; Prenosov: 0 Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |