Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Predstavitev Goriške kot sadjarske regije in sadovnjaka Pod skalco (genetske banke), s poudarkom na nastanku in značilnostih (visokodebelne podlage, sajenje, gnojenje in škropljenje, najbolj zanimive sorte) ter predstavitev publikacij Stare sadne sorte na Goriškem in Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Ključne besede: travniški sadovnjak, visokodebelni sadovnjak, Goriška Brda, ekološka pridelava, sadjarstvo, agronomija, Avstro-Ogrska, trženje sadja, podlage za cepljenje, gnojenje, škropljenje, drevesnica Omezzolli, drevesnica Dal Monte, Riva del Garda, Brisighella, kmetijstvo
Objavljeno v RUNG: 16.10.2017; Ogledov: 4393; Prenosov: 213
Celotno besedilo (14,85 MB)

Opis: The article ventures into the field of Slovene and Friulian migration to Argentina at the end of the 19th and beginning of the 20th century, speaking up on migration from the Brda region and its environs. It is a hilly and wine-growing region which was under Austro-Hungarian rule during the end of the 19th century, but after WWI the Kingdom of Italy was given the reins. Nowadays, the region is divided between Slovenia (the Goriška region) and Italy (the province of Gorizia). We will focus on two literarised chronicles, created based upon the transoceanic letter correspondence and the oral tradition. The first literary chronicle Un pò di cronaca famigliare Godeas ‒ Gradnik was written by Maria Samer, a female author of Italian and Friulian decent from Trieste. Her work is unpublished and has been found only recently. The second work Nepozabljena Brda was written by Oskar Reya ‒ Kozanski, a Slovene author from Brda. The article stems theoretically from literary imagology, using the comparative method to study the literary image of Argentina in both texts. While doing so, based on Kozanski’s chronicle, the article reveals the identity crisis specific to the migrants from Brda, who were existentially tied to their “native” land as a means of survival. This article also ventures into the field of literary reception, reconstructing the previously unknown Slovene-Argentinean literary and family connections based on Maria Samer’s chronicle. During the first half of the 20th century, Eduardo Dughera, an Argentinean author of Friulian descent, corresponded with his cousin Alojz Gradnik, one of Slovenia’s greatest poets and whose mother was Friulian, and Maria Samer, their cousin who translated both their works into Italian. In relation to this it is important to mention the interest the Slovene community in Argentina had for Gradnik in the 21st century.
Ključne besede: Friulians, migration, Brda
Objavljeno v RUNG: 20.04.2017; Ogledov: 4115; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene trgovske poti Gaberk iz Vipavskih brd ter vpliv le-teh na spreminjajočo se družbeno vlogo ženske v družini in vasi. Zaradi specifičnih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih so živele, je bilo njihovo življenje kmečke gospodinje vse prej kot vpeto med štiri stene. Igrale so več vlog: bile so matere, žene, vaščanke, trgovke oziroma brangerce, kontrabantke in migrantke. Brangerca je ženska, ki je na razne nelegalne ali pollegalne načine nosila jajca, maslo, sezonsko zelenjavo, maline, meso, žganje in druge pridelke v italijanska mesta, jih tam prodala ali menjala in prinesla domov nekaj denarja ali živil in gospodinjskih potrebščin. Ker je državna oblast brangerski način trgovanja omejevala s plačilom taks in dajatev, predvsem pa je bila obdavčena dobičkonosna trgovina z žganjem in tobakom, so ženske pričele s tihotapljenjem. Tako so iz legalnih brangerc postale kontrabantke oziroma tihotapke, trgovke, ki so skušale priti do svojih strank po skrivnih poteh, predvsem pa z domiselno skritim trgovskim blagom. V iskanju boljših pogojev za življenje so se Gaberke tudi izseljevale v bližnja italijanska mesta. V uvodu je predstavljen koncept naloge, teze in metodološka izhodišča. Jedrni del vstavi zgodbe brangerc v različne zgodovinske okoliščine (prva svetovna vojna, vinska kriza po postavitvi rapalske meje ter končno postavitev državne meje med Jugoslavijo in Italijo). Na podlagi podatkov, pridobljenih z metodo ustne zgodovine ter ohranjenega arhivskega ter matičnega gradiva, je predstavljeno vsakdanje življenje žensk ter njihove vloge. V sklepnemu poglavju so zgoščena spoznanja o vrednotenju ženskega dela in vlogah ženske znotraj družine ter vasi. Sklepnemu poglavju sledi seznam literature in virov ter povzetek v angleškem jeziku.
Ključne besede: brangerca, kontrabant, krožne selitve, izseljevanje, Trst, Vipavska brda, rapalska meja
Objavljeno v RUNG: 14.09.2016; Ogledov: 5697; Prenosov: 259
Celotno besedilo (906,06 KB)

Opis: Nel 2013 è stata pubblicata dallo Založništvo tržaškega tiska – Editoriale stampa triestina (ztt-est) – l’antologia Eros-Thanatos di Alojz Gradnik a cura di Fedora Ferluga-Petronio. Alojz Gradnik (1882-1967), uno dei maggiori poeti sloveni nonché famoso traduttore, nacque nel Collio 412 Studi Slavistici xii (2015)
Ključne besede: Alojz Gradnik, Fedora Ferluga- Petrnio, prevodi, slovenska poezija, Brda
Objavljeno v RUNG: 29.03.2016; Ogledov: 5213; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Opravljanje praktičnega usposabljanja je bila motivacija za poglobitev v turistični potencial Goriških Brd, še posebej projekta Vila Vipolže, ki v letu 2015 še poteka in je projekt, ki bo prinesel velike novosti v regijo. Namen diplomskega dela je podati predloge izboljšav pri organizaciji storitev v multikulturnem središču, da bi bili njegovi učinki čim ugodnejši. Za doseganje ciljev diplomskega dela smo uporabili metode analize, sinteze in kompilacije dostopne strokovne literature na področju projekta Vila Vipolže, metoda nestrukturiranega intervjuvanja udeležencev v projektu Vila Vipolže ter metoda anketiranja prebivalcev Goriških Brd. Z raziskavami smo ugotovili, da bo multikulturni center z delovanjem imel pozitivne vplive na Občino Brda, na razne turistične ponudnike kot tudi na prebivalstvo Brd na splošno. Ugotovili smo, da veliko anketirancev ne pozna celotnega namena multikulturnega centra, kaže pa se veliko zanimanje za izobraževanje na različnih področjih, za prireditve, tako kulturne kot tudi malo bolj sproščene narave in da gledajo na projekt kot na priložnost za zabavo, druženja, srečanja, izobraževanje in zaposlitev. Seveda prepoznavajo tudi priložnost za razvoj celoletnega turizma. Menimo, da je z diplomskim delom celovito predstavljen vpliv umestitve in delovanja Vile Vipolže na celotno občino Brda.
Ključne besede: projekt Vila Vipolže, multikulturno središče, prebivalci občine Brda
Objavljeno v RUNG: 08.07.2015; Ogledov: 5329; Prenosov: 269
Celotno besedilo (812,22 KB)