Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tematika rudarstva v srednješolskih berilih : (s poudarkom na idrijskem rudniku)
Zoran Božič, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Prispevek obravnava pojavljanje tematike rudarstva v berilih od začetkov leta 1850 do druge svetovne vojne.
Ključne besede: berila, didaktika, rudarstvo, Idrija, kulturna zgodovina, Idrijski rudnik, srednja šola
Objavljeno v RUNG: 05.01.2018; Ogledov: 3435; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Tematika rudarstva v srednješolskih berilih od 1850 do 1950
Zoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem stoletju izhajanja srednješolskih beril (od uvedbe slovenščine kot predmeta po marčni revoluciji do prve petletke po drugi svetovni vojni) je bilo objavljenih čez sto prispevkov s tematiko rudarstva oz. drugih dejavnosti, povezanimi z njim, večinoma v prozni obliki, veliko pa je bilo tudi pesmi. Prvi zapisi imajo izrazito afirmativen odnos do rudarjenja, saj v tem vidijo možnost za splošno blagostanje (npr. Vodnikova pesem Na moje rojake ali Vrtovčev zapis Pogled z Nanosa). Proti koncu 19. stoletja se pojavijo prvi zapisi o negativnih plateh rudarjenja ali o varljivosti hlepenja po dragocenih rudnih bogastvih (npr. Jurčičeva proza Mornar in rudar in Erjavčeva črtica Ni vse zlato, kar se sveti.) Šele v obdobju med dvema vojnama se pojavi več prispevkov, ki predstavljajo rudarjenje kot nehumano in nevarno dejavnost (npr. Župančičeva pesnitev Duma ali Javornikova črtica Zasulo ga je oz. Nesreča v rudniku. Po drugi vojni se spet ponovno pojavi optimistični pristop: v osrednjih berilih kot poveličevanje socialističnega napredka (npr. sestavek Rudarji tekmujejo) ali v zamejskih berilih kot poveličevanje kapitalistične industrializacije (npr. sestavek Zakladi zemlje so vir civilizacije, kulture in blaginje). O proizvodnji živega srebra v Idriji se ves čas piše kot o veliki posebnosti, ki širi slavo slovenskih dežel po vsem svetu. Prispevki o tem so bili objavljeni v osmih sestavih beril, prvi že v Bleiweisovem sestavu za nižje srednje šole leta 1850, zadnji pa v Beličičevem zamejskem sestavu leta 1947. O odkritju živega srebra oz. o idrijskem rudniku pišejo kar štirje pričevalci: J. V. Valvazor, M. Kastelic, Fl. Hrovat in J. C. Oblak.
Ključne besede: rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik
Objavljeno v RUNG: 14.07.2016; Ogledov: 4241; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (78,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh