Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 13 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku: Domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav
Zoran Božič, 2017, published scientific conference contribution abstract

Abstract: Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v casu nemške politicne, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v casu italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romanticna poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in kršcanstva nimata nic skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporocilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo.
Keywords: Kobarid, leto 1331, inkvizicija, Čedad, katoliška cerkev, staroverci, poganska vera, Triglav, France Prešeren, France Bevk, Krst pri Savici, romantična pesnitev, Umirajoči bog Triglav, domoljubna povest, narodna zavest, simbolika, narava, religija
Published in RUNG: 27.07.2017; Views: 5046; Downloads: 334
.pdf Full text (1,87 MB)

12.
Tri Prešernove krivde: interpretacija Krsta pri Savici
Zoran Božič, 1993, professional article

Abstract: Interpretacija v esejističnem slogu v povezavi z nastankom (smrt Matija Čopa) in Sonetnim vencem prinaša nov pogled na ključno sporočilo Krsta pri Savici.
Keywords: France Prešeren, romantika, povest v verzih, interpretacija, Krst pri Savici, Sonetni venec, pokristjanjevanje, narodna osvoboditev
Published in RUNG: 23.09.2016; Views: 4912; Downloads: 55
URL Link to file
This document has many files! More...

13.
Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti
Božič Zoran, 2012, original scientific article

Abstract: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence. Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Keywords: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost
Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5095; Downloads: 232
.pdf Full text (183,82 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top