Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mikroplastika v kraških ekosistemih in njen vpliv na kakovost pitne vode
Lara Valentić, 2023, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil opredeliti mikroplastiko (MP) ter izboljšati razumevanje o onesnaženju z MP v kraških ekosistemih in njenem vplivu na kakovost pitne vode, saj je to področje raziskav še v povojih. Obenem je bil namen doktorske disertacije določiti vire onesnaženja z MP in določiti transportne poti onesnaženja v kraških ekosistemih, da bi se preprečilo ali zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj so kraški vodonosniki v sušnih območjih pogosto edini in najpomembnejši viri pitne vode za lokalno prebivalstvo. Izbrane so bile različne lokacije vzorčenja, s čimer smo zagotovili širok pregled nad različnimi ekosistemi (zrak, voda, deževnica in sediment). Izbrana sta bila dva od najpomembnejših kraških izvirov (Malni in Rižana, ki skupaj zagotavljata pitno vodo za celotno obalo z zaledjem in za več kot 20.000 lokalnih prebivalcev v občinah Postojna in Pivka). Nadalje so bila izbrana tri vzorčna mesta v Alpah kot referenčne točke z najbolj neokrnjenim okoljem v Sloveniji (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero in ob Domu na Komni) ter v Lescah kot referenčni točki najbolj onesnažene lokacije, ki je hkrati tudi najbližje proučevanemu kraškemu ekosistemu. V okviru doktorske naloge so bile uporabljene različne metode vzorčenja, saj smo poskušali določiti protokol, ki je najboljši za posamezno kraško okolje. Tako so bili izviri in jezera vzorčeni z vzorčevalno mrežo, sedimenti so bili vzorčeni z uporabo sedimentnega stratigrafskega vzorčevalnika Uwitec, vzorčenje zraka je bilo izvedeno z uporabo sekvenčnega vzorčevalnika prahu Giano PMx, deževnica pa je bila vzorčena z 20-litrsko steklenico in lijem iz nerjavnega jekla. Vsi vzorci so bili filtrirani s steklenimi filtri, pregledani pod stereomikroskopom za določitev potencialnih MP-delcev in analizirani z mikroskopom Lumos II FTIR-ATR za določitev plastičnih polimerov. Kasneje smo uporabo posamezne metode vzorčenja in analize kritično ocenili. Pri vzorcih, ki so bili vzeti na izviru Malni, so rezultati pokazali, da je najvišja koncentracija MP v prvem vodnem pulzu po daljšem sušnem obdobju, medtem ko za Rižano iz dobljenih rezultatov ne moremo razbrati trendov transporta MP. Pri vzorcih deževnice in zraka je bilo pričakovano, da bodo imeli vzorci iz Lesc najvišje koncentracije MP-delcev zaradi bližine glavnih prometnih povezav: avtoceste proti Salzburgu (Avstrija) in Nemčiji, glavne železniške povezave in manjšega športnega letališča. Izkazalo se je, da so bile najvišje vrednosti MP v vzorcih deževnice na Komni, medtem ko so vsi vzorci zraka imeli zelo majhne količine MP-delcev. Vzorci sedimenta so bili odvzeti samo v Bohinjskem in Blejskem jezeru in niso vsebovali večjih količin MP-delcev, kar bi lahko bil vpliv hitrega transporta MP-delcev z vodnimi tokovi, zaradi česar delci nimajo časa za posedanje. Prav tako se celotna masa vode v obeh jezerih razmeroma hitro zamenja – v Bohinjskem jezeru se celotni volumen vode zamenja trikrat na leto, medtem ko se v Blejskem jezeru volumen vode zamenja vsako leto in pol. V splošnem je bilo mogoče sklepati na dva vira onesnaženja z MP: plastični čolni in kajaki lokalnih prebivalcev in turistov na obeh jezerih ter oblačila pomembno prispevajo k onesnaženju. To smo določili na podlagi najdenih plastičnih polimerov (v obeh jezerih) in na podlagi oblike delcev (največkrat smo našli različno debela vlakna in nitke). V vzorcih smo sicer našli veliko delcev, vendar je bila le majhna količina identificirana kot vir plastike, kar je tudi ena od ugank v tej raziskavi. Pripravili smo tudi konceptualni model za boljše razumevanje transportnih poti MP v kraškem okolju. V modelu smo združili rezultate iz doktorske disertacije in raziskave Valentić (2018). Še vedno je veliko neznank, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so viri onesnaženja zelo pomembni. Najvišje koncentracije MP so bile najdene v vodi iz ponvic turističnih jam in v deževnici na Komni. Koncentracije so visoke tudi v vzorcih sedimenta iz turističnih delov jam in iz alpskih jezer.
Ključne besede: mikroplastika (MP), Slovenija, alpski kras, dinarski kras, kraški vodonosnik, alpska jezera, izviri, deževnica, zrak, sedimenti, konceptualni model
Objavljeno v RUNG: 14.09.2023; Ogledov: 142; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

2.
Radost ponovo nađene dvojine - interkulturni aspekti zbirke poezije Život na razglednici Ane Ristović
Darko Ilin, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Cilj ovog rada je da pokaže na koji se način pesničko Ja u zbirci poezije Život na razglednici Ane Ristović etablira unutar druge kulture, te da se time ukaže na interkulturne aspekte ove zbirke. Osim pesama, na obodima zbirke nalaze se dva eseja, koja za temu imaju putovanje i upoznavanje drugih kultura, što doprinosi ne samo žanrovskoj kompleksnosti zbirke nego i podržava tezu da je važno istražiti interkulturne elemente zbirke. Središnja tema rada su pesme u kojima autorka tematizuje Sloveniju, te život i iskustvo navikavanja na novu sredinu jedne migrantkinje koja je napustila ta-dašnju Jugoslaviju. Ljubavna tematika kojom je prožeta zbirka predstavlja jedno od njenih tematskih čvorišta kojim je oslikano spajanje sa osobom koja predstavlja kulturno Drugo. Važan element istraživanja predstavljaju i načini interkulturne komunikacije, kao i strategije prevazilaženja kulturnih granica. U radu će biti analizirane određene pesme u kojima lirski subjekat sučeljava elemente kulture u kojoj je nekada živeo sa onom u kojoj trenutno živi i koja mu je strana. Preciznije, predmet analize biće aspekti slove-načke kulture koji su poetski preoblikovani u zbirci Život na razglednici, te će kroz analizu biti moguće doći do zaključka o tome na koji način se pesničkom obradom prevazilaze kulturne granice i uspostavlja interkulturna komunikacija.
Ključne besede: interkulturalnost, Slovenija, putovanje, ljubavna poezija, intimno
Objavljeno v RUNG: 05.01.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
University of Nova Gorica and the Slovenian academic community
Željko Oset, 2022

Ključne besede: univerze, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 13.04.2022; Ogledov: 906; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

5.
Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost
Željko Oset, 2020, znanstvena monografija

Ključne besede: univerze, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 01.03.2022; Ogledov: 932; Prenosov: 0

6.
Bivališča Branislave Sušnik : predstatvitev monografije
Barbara Pregelj, Francisco Tomsich, Gloria Scappini, María Ester Zaracho Roberti, Ticio Escobar, Henrike von Devitz, 2021, znanstveni film, znanstvena zvočna ali video publikacija

Opis: Predstavitev dvojezične monografije.
Ključne besede: monografije, Branislava Sušnik, Slovenija, Paragvaj, raziskovalke, antropologija, projekti
Objavljeno v RUNG: 06.12.2021; Ogledov: 1433; Prenosov: 0

7.
Analiza vinskega turizma kot priložnost za vinarje vinorodnega okoliša slovenska Istra : diplomsko delo
Matej Zaro, 2021, diplomsko delo

Opis: Vinski turizem je hitro rastoča ekonomska panoga, ki bi jo glede na geografske danosti slovenske regije in kakovost pridelanega vina bilo vredno ne samo izkoristiti, temveč tudi poglobiti. V diplomski nalogi predstavljamo in preučujemo vinarstvo ter vinogradništvo v povezavi s turizmom v Sloveniji, s poudarkom na okolišu slovenska Istra. Pod drobnogled vzamemo konzorcij Vin Istre in društvo Vinol, kjer izpostavljamo tako dobre prakse, kakor pomankljivosti. Osredotočimo se na vinske festivale, njihov pomen, s poudarkom na festival maceriranih belih vin Orange Wine Festival Izola. Dotaknemo se tudi svetovnih trendov vinske panoge ter kakšen je bil vpliv pandemije Covid-19 na vinski turizem. V diplomski nalogi predstavljamo podjetje Vina Zaro, njegove začetke in možnosti razvoja za prihodnost. Rdeča nit diplomske naloge je iskanje že delujočih dobrih praks in trendov, ki bodo pripomogle k spremembi odnosa do vinskega turizma in odkrivanju novih aktivnosti za razvoj le-tega. Zavedamo se potrebe po mednarodnosti in zgledovanju po tujih uveljavljenih praksah, vendar prepoznamo jedro razvoja tudi v odnosu do mednarodnih potrošnikov, v lokalnih sortah grozdja, reinterpretaciji tradicionalnih pridelovalnih tehnikah, vrednotenju lastne kulturne dediščine, razširitvi ekološke pridelave in spodbujanju interakcije med različni turističnimi panogami.
Ključne besede: diplomske naloge, vinski turizem, slovenska Istra, vinski festivali, blagovne znamke, Slovenija, vinarstvo Zaro, udomačene sorte
Objavljeno v RUNG: 07.10.2021; Ogledov: 1643; Prenosov: 134
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ples z zvezdicami
Guillaume Antalick, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: vinarstvo, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 27.08.2021; Ogledov: 1193; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
COVID-19 in senzorični hedonizem
Guillaume Antalick, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: vinarstvo, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 27.08.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Čas češenj (Le temps des cerises)
Guillaume Antalick, 2020, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: vinarstvo, Slovenija
Objavljeno v RUNG: 27.08.2021; Ogledov: 1110; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh