Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Smrt in večno življenje Ivana Roba : (govor ob odkritju doprsnega kipa v Šempetru)
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Prispevek obravnava Robovo mučeniško smrt in recepcijo njegove poezije, vključeni pa so tudi odlomki iz njegovih leposlovnih besedil.
Ključne besede: Ivan Rob, fašizem, domoljubje, satirična poezija, parodija, Deseti brat, pesnitev, Ljubljanici, Soči, Mavrica, slovenska literatura, France Prešeren
Objavljeno v RUNG: 07.02.2020; Ogledov: 2747; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (392,22 KB)

2.
Propadanje obsoškega podeželja: študija primera - Avče
Zoran Božič, 2019, strokovni članek

Opis: Prispevek obravnava demografsko problematiko srednje Soške doline, Kanalskega Kolovrata in Banjšic, in sicer s poudarkom na stoletnem nazadovanju vasi Avče, v obdobju od Avstro-Ogrske monarhije do samostojne Slovenije.
Ključne besede: demografija, podeželje, Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Banjšice, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina Italija, SFRJ, Republika Slovenija, bohinjska železnica, prva svetovna vojna, turizem, sadjarstvo, cementarna, sosežigalnica, Občina Kanal ob Soči, Avče
Objavljeno v RUNG: 13.12.2019; Ogledov: 3198; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Tantadruj (učna veriga) - delavnica
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Delavnica pri predmetu Didaktika književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Predstavitev učne verige na podlagi Kosmačeve novele Tantadruj.
Ključne besede: Ciril Kosmač, novela, Tantadruj, učna veriga, tesno branje, slovenska književnost, eksistencializem, Most na Soči, katoliška cerkev, izobčenstvo
Objavljeno v RUNG: 20.03.2018; Ogledov: 4090; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (488,90 KB)

4.
Sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v Brdih : Goriško sadje iz preteklosti v prihodnost
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev sadjarske tradicije na Goriškem in prednosti visokodebelnega sadovnjaka s starimi sortami in sadovnjaka Pod skalco v Kojskem v Goriških Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, Goriška, Pod skalco, ekologija, visokodebelni sadovnjak, Avstro-Ogrska, sušenje sadja, sušilniki na premog, prunele, Columella, Jožef Levičnik, Ročinj, Franc Vuga, Morsko, razstava na Mostu na Soči, Jožef Ušaj, petorali caldi, Ivan Bolle, ERSA, Giovanni Vittorio Capovilla, destilerija, škropljenje, gnojenje, zaEčita pred škodljivci, Štefan Mauri, Avče, Goriška Brda, Vipavska dolina, prinele, obeljene češnje
Objavljeno v RUNG: 12.02.2018; Ogledov: 4382; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Manj znani Gregorčič : Govor v solkanski krajevni skupnosti ob slovenskem kulturnem prezniku
Zoran Božič, 2017, strokovni članek

Opis: Predstavitev manj znanih dejstev iz Gregorčičevega življenja, dela in kasnejšega vpliva na slovensko narodno zavest.
Ključne besede: Simon Gregorčič, Poezije, Soči, domoljubje, fašizem, slovenski jezik, Karel Lavrič, Jean Sbogar, Charles Nodier, Anton Mahnič, Dvanajst večerov, France Prešeren
Objavljeno v RUNG: 19.04.2017; Ogledov: 4365; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih
Zoran Božič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih berilih relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih beril, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik. Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni ‘80 dell’Ottocento), benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell’allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan »Tutto per la fede, la patria e l’imperatore!«. Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all’inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l’occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant’anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni ‘60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni ‘80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.
Ključne besede: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 5742; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (106,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh