1. Pregled pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera l.) 'pinela' in 'zelen' v Vipavski dolini : diplomsko deloVeronika Kos, 2024, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev pregledali, na kakšen način se prideluje grozdje in vino pri sortah Vitis Vinifera L. 'Zelen' in 'Pinela' v zgornji Vipavski dolini. Pomembno je, da razumemo, da ti dve sorti rasteta na flišni podlagi in pod submediteranskim podnebjem. Ampelografski opis nam razloži, kako ti dve sorti ločimo od ostalih. V nadaljevanju smo s pomočjo anketiranja pridelovalcev teh dveh sort dobili vpogled v način pridelave grozdja, tipe rezi, uporabo ukrepa razlistanja in ugotovili, da je večina vinogradov obrnjenih na vzhod ali zahod. V povprečju dosega mošt/grozdje sorte 'Zelen' višji pH kot sorta 'Pinela', kar tudi vzporedno pojasni, da ima 'Zelen' nižje kisline. Količina pridelanega grozdja se vsako leto povečuje, v grafu lahko vidimo enakomerno rast pri sorti 'Zelen', nekoliko manj enakomerno pa pri sorti 'Pinela', kar je posledica zunanjih dejavnikov. Iz ankete je razvidno, da se tako pri maceraciji kot tudi pri skladiščenju največkrat uporabljajo posode iz nerjavečega jekla, nekateri pa uporabljajo tudi lesene sode.
Ključne besede: diplomske naloge, pinela, zelen, Vipavska dolina, pridelava, vino, grozdje
Objavljeno v RUNG: 21.03.2024; Ogledov: 3485; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (990,51 KB) |
2. |
3. Zgodovina vinogradništva na VipavskemMarijana Živković, 2021, diplomsko delo Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 4489; Prenosov: 136
Celotno besedilo (647,64 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Stare sadne sorte na GoriškemZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predstavitev preteklosti in sedanjosti goriškega sadjarstva (s poudarkom na Vipavski dolini) in sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Ključne besede: sadjarstvo, visokodebelni sadovnjak, Goriška, Brda, Vipavska dolina, ekološka proizvodnja, Ivan Bolle, Jožef Ušaj, Ernest Klavžar, drevesnice, češnje, marelice, fige, breskve, slive, jablane, hruške, gnojenje, fitofarmacevtska sredstva, škodljivci, stare sorte
Objavljeno v RUNG: 22.03.2018; Ogledov: 6772; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Zakaj je burja najmočnejša v Vipavski dolini?Samo Stanič, 2017, intervju Opis: Ste se kdaj spraševali, zakaj je burja pri nas najmočnejša prav v Vipavski dolini? "Kriva" je pravzaprav reliefna slika Vipavske doline: burja je namreč pojav, ki nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi. Pojav je povezan s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah JZ Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief JZ Slovenije, ki se v manj kot tridesetih kilometrih preko Kraške planote in Vipavske doline dvigne na planoto Trnovskega gozda tudi s 1500 m nadmorske višine namreč omogoča razvoj burje v Vipavski dolini, katere poglavitna značilnost so močni sunki.
Ključne besede: burja, daljinsko zaznavanje, lidar, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 05.03.2018; Ogledov: 7116; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
