Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trajnostni potencial sončnih elektrarn v Sloveniji
Nejc Blažek, 2019, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami v svetu in tudi v Sloveniji strmo narašča. Večina Slovencev ima do tovrstnega načina pridobivanja električne energije pozitiven odnos, k čemur je močno pripomogla Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Število novih sončnih elektrarn se bo povečevalo, s tem pa se bo v prihodnje povečevalo število izrabljenih solarnih panelov, ki jih sestavljajo silicijeve sončne celice. Z recikliranjem izrabljenih silicijevih sončnih celic lahko pridobimo do 85 % silicija oziroma 80 % sončnih celic za ponovno uporabo. Pri recikliranju tankoslojnih sončnih celic lahko vrnemo v proizvodni proces do 95 % polprevodnih materialov in do 90 % stekla. V povzetku analize življenjskega cikla (LCA) smo pokazali, v kakšnem obsegu je proizvodnja sončnih celic škodljiva za okolje ter kakšen je vpliv recikliranja le-teh ob koncu življenjske dobe za manjše onesnaževanje okolja in porabo virov. Pri ekonomskem vidiku trajnostnega potenciala smo z analizo treh različnih možnosti naložbe v samooskrbno sončno elektrarno prikazali finančni tok, ki ima v vseh treh možnostih vračilno dobo, krajšo od 10 let, in prihranke v družinskem proračunu tudi več kot 1.000 EUR na leto. Pokazali smo, da je nakup sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo ekonomsko upravičen, trajnosten in celo donosen. Analiza družbeno-socialnega vidika pokaže majhen vpliv na zaposlenost in dodano vrednost v Sloveniji, saj v Sloveniji obstaja le eno podjetje, ki proizvaja panele za sončne elektrarne. Pozitiven učinek na zaposlenost se kaže predvsem pri prodaji, upravljanju, servisu in montaži sončnih elektrarn. Izdelali smo analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naložbe v sončno elektrarno ter jo primerjali z vetrno elektrarno.
Ključne besede: sončna elektrarna, trajnostni potencial, analiza življenjskega cikla, obnovljivi viri energije
Objavljeno v RUNG: 19.12.2019; Ogledov: 4667; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Komparativna analiza procesa proizvodnje ventilatorjev v podjetju Hidria Rotomatika; primerjava tipov ventilatorjev z vidika življenjskega cikla
Merisa Kapić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je z metodo analize življenjskega cikla ocenjen vpliv na okolje dveh ventilatorjev proizvajalca Hidria Rotomatika: starejši model R-11 in novejši HEC-10. Analiza zajema proizvodno fazo in fazo uporabe izdelka, medtem ko je faza razgradnje zaradi kompleksnosti in pomanjkanja podatkov iz analize vseživljenjskega cikla izključena. Analiza je pokazala, da ima v proizvodni fazi novejši model HEC-10 nekoliko manjši negativni vpliv na okolje. Model R-11 ima večji negativni vpliv na okolje v skoraj vseh kategorijah, razen kategorij raba tal in izraba mineralnih virov. Model R-11 ima za 8,8 % večji vpliv na zdravje ljudi in za 6,9 % večji vpliv na izrabo virov, medtem ko ima na drugi strani model HEC-10 za 5,1 % večji vpliv na kakovost ekosistemov. Večja razlika med ventilatorjema nastane v fazi uporabe, kjer model HEC-10 pokaže sodobno zasnovo in je zaradi manjše rabe energije prijaznejši okolju. Pri vseh kategorijah je poleg izrabe mineralnih virov imela poraba električne energije med obratovanjem največji negativni vpliv na okolje. Na zmanjšanje negativnega vseživljenjskega vpliva obeh ventilatorjev na okolje je torej ključnega pomena zmanjšanje rabe električne energije v fazi uporabe. 
Ključne besede: Analiza življenjskega cikla, življenjski cikel izdelka, ventilatorji, vpliv na okolje, industrijska ekologija
Objavljeno v RUNG: 30.10.2019; Ogledov: 4316; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
ANALYSIS OF ALTERNATIVE CHANCES FOR SLUDGE TREATMENT AT NEW CENTRAL WASTE WATER TREATMENT PLANT
Renata Janja Slovša, 2016, magistrsko delo

Opis: The purpose of this master’s thesis is to present the operation of a large municipal waste water treatment plant in Slovenia with over 300.000 PE and its efficiency, and through a theoretical analysis to present the current practice and alternative options of sewage sludge treatment in Slovenia and around the globe. The main objective of master's thesis is to present the most possible alternative scenarios for the final managing of sewage sludge from WWTPs and at this objective we take into consideration the impact on Carbon Foot Print (CFP). Due to scenarios (thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a cement plant, co-incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in a local power plant, thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a local power plant, incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in own plant, incineration of dried sludge (90% d.m.) in own plant, and also prohibited scenarios such as sludge utilisation in the soil -fertilization, sludge disposal in the landfill) we calculated CFP and we find out that CFP of various methods of thermal sludge treatment are more or less similar but absolutely smaller than convetional sewage sludge treatment. The CFP is more favourable for dehydrated sludge than for pre-dried sludge, and it is also more favourable for treatment in industrial furnaces (heat power plant, cement plant) than in individual waste incineration facilities.
Ključne besede: odpadne vode, odpadno blato iz čistilnih naprav, čistilne naprave, primerjalne analize, analiza življenjskega cikla, ogljični odtis, toplogredni plini
Objavljeno v RUNG: 20.07.2016; Ogledov: 5106; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh