71. Didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stikuMaja Melinc Mlekuž, 2016, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku so predstavljeni izsledki obsežne aplikativne (primerjalne) empirične raziskave, ki so podali diagnozo narodne
zavesti med mladimi na obeh straneh meje ter prognozo družbenega razmerja, kar bo zlasti v zamejskem prostoru vplivalo
na prihodnjo didaktično strukturo pouka književnosti, podrobnejše diferenciranje ciljev, didaktičnih strategij, gradiv in
metod pouka. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v... Keywords: pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v Italiji, narodna identiteta Published: 24.08.2020; Views: 1388; Downloads: 0
Fulltext (1,26 MB) |
72. EDUKA2Ana Toroš, 2019, other monographs and other completed works Found in: ključnih besedah Summary of found: ...EDUKA2, čezmejna didaktika književnosti, manjšine, čezmejna literatura, imagologija, literatura manjšine... Keywords: EDUKA2, čezmejna didaktika književnosti, manjšine, čezmejna literatura, imagologija, literatura manjšine Published: 27.08.2020; Views: 1398; Downloads: 5
Fulltext (0,00 KB) |
73. Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško praksoSara Spruk, Mija Umer, Tjaša Doliak, Lucija Selan, Barbara Masten, Anika Velišček, Eda Birsa, Barbara Baloh, Barbara Pregelj, 2020, professional monograph Abstract: Priročnik prinaša didaktizacije, ki so nastala v okviru projekta PRINO, v katerem so sodelovali pedagoški in delovni mentorji ter študentke Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete in Univerze v Novi Gorici. Projekt je potekal v okviru programa Po kreativni poti do znanja. Found in: ključnih besedah Keywords: pouk, didaktika Published: 12.05.2021; Views: 1019; Downloads: 8
Fulltext (0,00 KB) |
74. |
75. Literarno delo in njegov (implicitni) avtorIvana Zajc, 2016, master's thesis Abstract: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk,... Keywords: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji Published: 05.11.2021; Views: 601; Downloads: 0 |
76. Književnost pri esejskem delu mature iz materinščine v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in MadžarskemIvana Zajc, 2018, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku prikažemo izsledke primerjalne analize esejskih oz. pisnih delov mature pri materinščini v Sloveniji in njenih sosednjih državah: Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. Poleg maturitetnega eseja lahko (v Avstriji in Italiji) oz. morajo (na Madžarskem) dijaki pisati tudi druge besedilne vrste (npr. pismo, časopisni članek). Čeprav je razvita literarna zmožnost temeljni cilj pouka književnosti na gimnaziji, primerljiva dela maturitetnega izpita iz materinščine v Italiji in Avstriji z možnostjo izbire med različnimi nalogami omogočata, da se dijaki popolnoma izognejo vsakršni literarni temi, zato izpit ne preverja dijakove literarne zmožnosti. Matura ima povraten vpliv na pouk, zato lahko odsotnost književnih vsebin vpliva na njihov zmanjšani pomen v šolski praksi. Pri primerljivem hrvaškem, madžarskem in slovenskem delu maturitetnega izpita iz materinščine je literarna tema obvezna. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika... Keywords: književnost, matura, esej, literarna zmožnost, didaktika književnosti, sistemska didaktika Published: 05.11.2021; Views: 524; Downloads: 0 |
77. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvirIvana Zajc, 2019, original scientific article Abstract: Članek predstavi implicitne dejavnike, ki vplivajo na podobo literarne zmožnosti v določeni skupnosti in sintetizira njene temeljne sestavine. Evropski literarni okvir (2012) opisuje razvoj te zmožnosti v sekundarnem izobraževanju in za posamezno razvojno stopnjo predlaga književna besedila. V članku preverim, katere sestavine literarne zmožnosti ta okvir vključi oz. kako jih razume. Ugotavljam tudi, na katerih področjih okvir ustreza oz. odstopa od sistemske literarnodidaktične paradigme, ki določa pouk književnosti na slovenskih gimnazijah in razvija kultiviranega bralca. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje... Keywords: književnost, literarna zmožnost, kultivirani bralec, sistemska didaktika književnosti, Evropski literarni okvir, sekundarno izobraževanje Published: 05.11.2021; Views: 545; Downloads: 0
Fulltext (312,70 KB) |
78. Sodobne slovenske dramatičarkeIvana Zajc, 2021, published scientific conference contribution Abstract: V slovenski literarni zgodovini je dramatičark malo, a močno zaznamujejo dramsko produkcijo po letu 2000. V prispevku izpostavimo nekatera dela, ki kažejo motivno-tematske novosti in se povezujejo z (ženskim) spolom oziroma ženskimi liki: temo samomora, (nadomestnega) materinstva, bolezni, vloge žensk v skupnosti in pričakovanja družbe do žensk, odraščanja mladostnic, življenje homoseksualnih oseb ter ženske erotike. Razmišljanje sklenemo s predlogoma dramskih besedil avtoric Simone Semenič Pepelka in Varje Hrvatin Kako sem postal lisičje krzno, ki vključujeta pravljične motive ter sta glede na teorije razvoja literarnega branja primerni izhodišči za branje, pogovor in različne tipe uprizarjanja v osnovnošolskem oziroma srednješolskem obdobju. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti... Keywords: slovenska dramatika, slovenske dramatičarke, didaktika književnosti Published: 05.11.2021; Views: 503; Downloads: 19
Fulltext (0,00 KB) This document has many files! More...
|
79. |
80. Čezmejne literature v projektu Contatti!ana toroš, other performed works Abstract: Literarnozgodovinski pregled literature ob slovensko-italijanski meji, z vključitvijo koncepta čezmejnosti in predstavitvijo inovativnega metodološkega pristopa čezmejne didaktike književnosti. Found in: ključnih besedah Summary of found: ...Trst, Gorica, Istra, furlanska literatura, obmejnost, čezmejnna didaktika književnosti... Keywords: čezmejna literatura, Trst, Gorica, Istra, furlanska literatura, obmejnost, čezmejnna didaktika književnosti Published: 06.06.2022; Views: 179; Downloads: 0
Fulltext (287,79 KB) |