Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzroki in ukrepi za blažitev visokih cen energentov
Drago Papler, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: energenti, zemeljski plin, električna energija
Objavljeno v RUNG: 25.09.2024; Ogledov: 384; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Digitalizacija in zelen dogovor za gospodarstvo
Drago Papler, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: digitalizacija, gospodarstvo, gospodarska rast, cene, konkurenčnost, energenti, obnovljivi viri
Objavljeno v RUNG: 24.04.2023; Ogledov: 1722; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Liberalizacija cen goriva
Drago Papler, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: cene, regulacija, liberalizacija, energenti, gorivo, nafta
Objavljeno v RUNG: 11.04.2023; Ogledov: 1521; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
7.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, strokovni članek

Opis: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4977; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh