31. Javni sektor z marcem pričenja s poročanjem o upravljanju z energijo v svojih stavbah : Upravljanje z energijoMarjana Šijanec-Zavrl, Henrik Gjerkeš, 2018, professional article Abstract: Najkasneje do 31. marca 2018 morajo zavezanci po Uredbi o
upravljanju z energijo v javnem sektorju (Uradni list RS, št.
52/2016) poročati o letni rabi energije in stroških zanjo ter o tehničnih lastnostih stavbe in o načrtovanih ter izvedenih ukrepih za povečanje energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije v stavbah javnega sektorja, kot je to določeno z Uredbo. Država je pripravila informatizirano zbirko za poročanje.
Cilj uredbe, ki jo je vlada RS izdala že konec julija 2016, je vzpostaviti in izvajati učinkovit sistem upravljanja z energijo v javnih stavbah, ki so v lasti oz. upravljanju javnega sektorja
ter tako dajati zgled zasebnemu sektorju na področju učinkovite rabe energije. Uredba določa podrobnosti glede sistema upravljanja z energijo, ki se nanašajo na uvedbo energetskega knjigovodstva, določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov (investicijskih in organizacijskih) ter podrobnosti glede poročanja zavezancev ministrstvu. Uredba tudi opredeljuje merila za energetsko učinkovite poslovne stavbe, kakršne lahko kupujejo in najemajo javni organi.
Keywords: Upravljanje z energijo, javni sektor, energetska učinkovitost
Published in RUNG: 11.07.2019; Views: 3282; Downloads: 185
 Full text (2,44 MB) |
32. POVEČANJE BIORAZGRADLJIVOSTI MULJA IZ PROIZVODNJE RECIKLIRANEGA PAPIRJA S POMOČJO UTEKOČINJANJA BIOMASEMiha Skočir, 2017, master's thesis Abstract: Papirna industrija je ena od večjih porabnikov vode in energije na svetu in eden največjih proizvajalcev odpadne vode. Posebno ravnanje z odpadno vodo je zelo pomembno zaradi zaostrovanja okoljskih omejitev za ta sektor industrije. Aerobni, anaerobni in kombinirani sistemi se uporabljajo za čiščenje odpadne papirniške vode. Sodobna uporaba in obdelava papirniškega mulja običajno zajema sežiganje ali uporabo v gradbene namene ter produkcijo encimov. Ker je papirniški mulj biološko skoraj nerazgradljiv smo poskušali s hidrolizo izboljšati anaerobno razgradnjo mulja, kar bi ob produkciji biometana omogočilo energetski povratek procesu utekočinjanja mulja. S tem bi tudi bistveno zmanjšli količino primarnega in sekundarnega odpadnega papirniškega mulja iz odpadne papirniške vode. Namen naloge je bil preučiti postopek utekočinjanja papirniškega mulja v majhnem visokotlačnem reaktorju pri različnih temperaturah, različnih zadrževalnih časih in koncentracijah klorovodikove kisline (HCl). Optimalno utekočinjanje smo dosegli pri 280 ºC z učinkovitostjo 94 % (7 % HCl), sledijo učinkovitosti 91 % (6 % HCl), 87 % (5 % HCl) ter 71 % (4 % HCl). Po predhodnih raziskavah smo predvideli, da bosta anaerobno razgradnjo zavirala toluen in vinil krotonat, ki sta prisotna kot kemikaliji v proizvodnem procesu papirja. Za kvalitativno in kvantitativno določanje prisotnosti toluena in vinil krotonata - kot potencialna inhibitorja biorazgradnje - smo uporabili plinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultati so pokazali da v mulju ni prisotnosti vinil krotonata, koncentracija toluena pa je nihala med 6,5±0,6 in 5±0,8 ppm, s čem smo dokazali da teh dveh inhibitorjev ni v mulju. Nadaljnja obdelava utekočinjenega mulja je potekala z anaerobno razgradnjo, kjer smo uporabili suspendirano in granulirano biomaso. Najboljši rezultat biometanskega potenciala je znašal 182 L/kgKPK, z 52 % biorazgradljivostjo. Z upoštevanjem porabe energije za izvedbo procesa utekočinjenja, je neto kurilna vrednost utekočinjenega mulja v najboljšem primeru znašala 2075 kJ/kg, kar je nižje kot običajna metoda sežiganja dehidriranega papirniškega mulja, ki daje energijsko vrednost med 2800 in 3600 kJ/kg.
Keywords: Biometanski potencial, biorazgradljivost, energetska bilanca, GC-MS, toluen, utekočinjanje papirniškega mulja, vinil krotonat.
Published in RUNG: 29.06.2017; Views: 4763; Downloads: 256
Full text (2,22 MB) |
33. |
34. Anaerobna obrada industrijskih otpadnih voda iz prehrambene industrije: opravdanost i iskustvaMario Panjicko, Gregor Drago Zupančič, Gordana Šelo, Mladen Franjo, 2016, published scientific conference contribution Abstract: U radu je prikazana opravdanost primjene anaerobne obrade otpadnih voda iz prehrambene industrije na primjeru pivarske i mljekarske industrije. Otpadne vode prehrambene industrije većinom se ispuštaju u javni kanalizacijski sustav ili obrađuju aerobnim biološkim metodama. Porastom cijena energije i popularizacijom obnovljivih izvora, sve se više razmatra anaerobna obrada otpadnih voda prehrambene industrije, obzirom na visok sadržaj organskih tvari u njima. Te vode u pravilu imaju visoko organsko opterećenje (vrijednosti kemijske potrošnje kisika (KPK) otpadne vode pivarske industrije se kreću od 2500-4000 mg/L, a mljekarske industrije od 1500-3000 mg/L), koje je primjenom anaerobne obrade moguće sniziti do 90 %. Tako obrađene vode su, prema KPK vrijednostima, sličnije komunalnim otpadnim vodama te stoga i prihvatljivije za ispuštanje u javni kanalizacijski sustav. Uz snižavanje vrijednosti KPK, anaerobnom obradom proizvodi se bioplin, čijim je iskorištavanjem moguće supstituirati do 20 % prirodnog plina koji se koristi u proizvodnom procesu. Također, otpadnoj vodi moguće je dodavati i drugi tekući otpad (npr. kvasac, sirutka, proizvodi s isteklim rokom trajanja), koji može dodatno povećati proizvodnju bioplina do 60 %, bez negativnih posljedica na provedbu procesa. Uzimajući u obzir snižavanje pristojbi na otpadne vode i smanjenje potrošnje prirodnog plina, period povrata investicije u ovakve sustave iznosi od 3 do 5 godina što njihovu primjenu čini ekonomski opravdanom.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, energetska oporaba, otpadna voda
Published in RUNG: 08.11.2016; Views: 5496; Downloads: 0
This document has many files! More... |
35. ENERGETSKA IN EKONOMSKA UČINKOVITOST DEMONSTRACIJSKEGA HIDRAVLIČNEGA SISTEMA Z FREKVENČNO VODENO ČRPALKOMilena Ristić, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo prikazali, kako lahko s frekvenčno vodeno črpalko na demonstracijskem hidravličnem sistemu s spremembo moči delovanja motorja privarčujemo električno energijo in pri tem prečrpamo določeno količino vode do uporabnika, v našem primeru radiatorja.
Del diplomske naloge je posvečen vrednotenju hidravličnega sistema v podjetju Kolektor Sisteh d.o.o. Vrednotenje hidravličnega sistema primerja izračune na podlagi podatkov proizvajalca črpalke, ki smo jo uporabili v našem modelu hidravličnega sistema in meritve na demonstracijskem hidravličnem sistemu pri frekvencah vrtenja črpalke 40 Hz, 45 Hz in 50 Hz, in pri 25 %, 50 %, 75 % in 100 % največjega pretoka skozi ventil. Dobljene rezultate smo prikazali v različnih tabelah in grafih, s katerimi smo kasneje določili delovne točke črpalke v demonstracijskem hidravličnem sistemu. Po dobljenih meritvah smo lahko primerjali učinkovitosti črpalke, in sicer najprej energetsko, potem pa tudi njeno ekonomsko učinkovitost. Ugotovili smo, da je delovanje črpalke pri frekvenci 40 Hz, v primerjavi s frekvencama 45 Hz in 50 Hz, energetsko in ekonomsko bolj učinkovito.
Keywords: demonstracijski hidravlični sistem, modeliranje, centrifugalna črpalka, delovna točka, energetska učinkovitost črpalke, ekonomska učinkovitost
Published in RUNG: 08.07.2015; Views: 5715; Downloads: 280
Full text (1,92 MB) |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. Individualization of personal space in hospital environmentMateja Dovjak, 2012, doctoral dissertation Keywords: bolnišnice, notranje okolje, stavbni ovoj, regulacija notranjega okolja, uporabniki, toplotno ugodje, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, urbana bioklimatologija, energetska učinkovitost, eksergija, eksergijska analiza, disertacije
Published in RUNG: 15.10.2013; Views: 5864; Downloads: 437
 Link to full text
This document has many files! More... |
