Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Avgust Berthold, peti slovenski impresionist (1880-1919)
Sarival Sosič, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Avgust Berthold (1880–1919) je bil prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so prešle iz obrtne na kvalitetnejšo in evropsko primerljivo raven. Bil je dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostoru. Njegov opus potrjuje veliko estetsko širino in izrazno moč fotografskega medija v začetku 20. stoletja. Ustvaril je nekaj pomembnih fotografskih del (Sejalec, Orači, različne žanrske podobe ljudi pri vsakdanjih opravilih, več motivov brez in narave v različnih letnih časih, motive morja in jadrnic, motive z arhitekturnimi poudarki, na primer podobe iz Benetk, portrete Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Ivana Cankarja ter portrete mnogih takrat znamenitih Slovencev, Devin, Crngrob, motive iz Postojnske jame …), ki sodijo v vrh takratne slovenske likovne umetnosti. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval in po pregledu ter analizi njegovega dela ga lahko umestimo med slovenske impresioniste – danes je Avgust Berthold peti slovenski impresionist –, torej umetnike, ki so postavili slovensko umetnost ob bok takratni evropski umetnosti. Izpostaviti pa je potrebno tudi, da je pri oblikovanju ter izdaji slovenskega evra 2007, oblikovalec Miljenko Licul kot edino likovno pobodo na slovenskih evrih izbral prav Bertholdovega Sejalca in ga umestnil na 5 centov. Leta 2008–2009 pa je bila v Norodni galeriji Ljubljana pripravljena obsežna razstava za naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Na tej razstavi so v posebnem razstavnem prostoru (razstavni sobi) razstavili izbrana in najboljša dela fotografa Avgusta Bertholda. Na njej je Berthold dobil zasluženo priznanje kot peti slovenski impresionisti, s poudarkom, da je glede na njegovo ustvarjalno delo in življenje, povezave in potovanja bil prav on tisti, ki je v naš takratni prostor prinašal nove, sveže in najmodernejše ideje, znanje in poglede na umetniška dogajanja tistega časa in prostora. Prav to tezo lahko potrdi Bertholdovo poznanstvo z razgledanim in uveljavljenim nemško avstrijskim modernističnim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem. Po razstavi so njegova dela postala del nacionalne kulturne dediščine Slovenije in so danes sestavni in razstavni del zbirke Narodne galerije Ljubljana.
Ključne besede: piktorialistična fotografija, peti slovenski impresionist, sejalec v fotografiji, umetniška fotografija, žanrska fotografija, nacionalna dediščina, fotograf umetnik
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2365; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Telo je prostor podob
Sarival Sosič, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Opis: Telo je naravni prostor podob, na njem ali v njem se lahko tvori izrazni sistem poln pomenskih zgostitev; telo je kraj mnogoterosti podob. Ima značilno »reliefnost«, in ko se izpostavi določen element ali segment telesa, npr. glava ali intimnejši predeli, se pričnejo gostiti posebne telesne mimike (oblike) in prav v izbranih akcentih telesa ustvarjalka Tina Kolenik domiselno prehaja od podob iz realnega življenja k likovno stopnjevanim izraznostim. Namreč umetnost danes je velikokrat praktična in tako v soodvisnosti z vsakdanjostjo, a hkrati v sebi še vedno ohranja kognitivni sistem ter metaforične nivoje, skozi katere gledamo dlje od gole realnosti, tja proti najbolj poglobljenim osebnim likovnim zgodbam. Telo in vse kar se okoli njega dogaja je nekakšno prizorišče prepletanja notranje osebnega z zunanjim družbeno sociološkim ter predstavlja neizmeren izpovedno tematski prostor v sklopu katerega se manifestirajo najbolj prefinjeni in poglobljeni narativni nameni umetnosti. Tako lahko preko telesa opazujemo različne nivoje mimetičnosti in če so prisotni prepoznavni segmenti ali elementi, je prav gledalec tisti, ki sprejema in razpoznava ter se naveže na nekaj njemu že znanega ali uveljavljenega znotraj realnega sveta in znotraj likovno estetskih pripovedi. Pogostokrat pa se telo obravnava tudi skozi element nepričakovanosti, kjer se prepoznavnost odmika v polja zakritosti in prekrivanja ter proti konotativno ter sugestivno bolj zamaknjenim (manj prepoznavnim) nivojem ter tudi večji seksualnosti. V številnih projektih je likovna ustvarjalka Tina Kolenik problematizira vlogo telesa in njegovih zmožnostih (limitih) likovne obravnave, tokrat pa se je koncentrirala na glavo in intimnejše dele telesa. Glava je postala domiselna likovna zgodba vpeta med glavo kot likovnim nosilcem ter (kako izvirno) lubenico kot možnim likovno aktivnim predmetov (sadežem), torej artefaktom, ki omogoča organizacijo oblik – najrazličnejših pokrival. Dokončni likovni sestav nam odkriva celovit in domiselno združujoč niz ustvarjalnega postopka - najprej kot razmerje med umetnostjo telesa (body art), nato kot dinamizacijo umetniškega sistema kot akta performansa, kjer poteka likovna igra oziroma tista prava zgodba (v primeru te serije iz lubenice izoblikovana različna pokrivala) ter kot končni produkt fotografije – selfiji - z natančno definirano in likovno urjeno podobo pokrite glave z ustrezno obrazno kretnjo. Ustvarjalni postopek je domišljeno sistematičen, sklenjen in predstavlja celovit avtorski koncept, fotografsko (izključno selfiji) urejeno zapisan in razstavno vabljivo izpostavljen. Tako kot v večini prejšnjih likovnih delih, akcijah ali performansih se Kolenikova tudi tokrat natančno osredotoči na izbiro materiala, njegovega premišljenega oblikovanja ter ustvarjanja umetnosti s telesom kot prizoriščem, kjer se dogajajo zgodbe, izostrijo pogledi, nastajajo situacije in izoblikujejo mnenja, ideje in asociacije.
Ključne besede: seksualnost in performans, sefi in seksualnost, telo kot perspektiva nepričakovanega, body art in fotografija.
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2401; Prenosov: 0

13.
Melanie Likar: Vojna fotografija iz 12 soške bitke
2018, diplomsko delo

Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, mir, spomin
Objavljeno v RUNG: 21.07.2020; Ogledov: 2341; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Iz Nakla v svet po življenjskih sopotjih
Drago Papler, 2018, poljudni članek

Ključne besede: domoznanstvo, znanost, kultura, umetnost, razstave, fotografija
Objavljeno v RUNG: 10.06.2020; Ogledov: 2434; Prenosov: 0

15.
Svetloba sopotij : razstava fotografskih slik, Galerija Avla Občine Radovljica, 22. okt.-11. nov. 1999
1999, katalog razstave

Ključne besede: fotografija, umetnost, katalogi, razstave
Objavljeno v RUNG: 02.06.2020; Ogledov: 2536; Prenosov: 0

16.
Impresije sopotij : razstava fotografij, razstavišče Elektro Gorenjska
1999, katalog

Ključne besede: slovenska fotografija, umetniška fotografija, 20.st., osebne razstave
Objavljeno v RUNG: 02.06.2020; Ogledov: 2943; Prenosov: 0

17.
Sinergija sopotij
Drago Papler, 2019, poljudni članek

Ključne besede: umetnost, ustvarjalnost, kultura, fotografija
Objavljeno v RUNG: 24.05.2020; Ogledov: 2301; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

18.
Fotografska razstava "Slikovita sopotja: pogledi" : Muzej občine Šenčur, 16. apr.-12. maj, 2019
2019, katalog razstave

Ključne besede: katalogi, ustvarjalnost, fotografija
Objavljeno v RUNG: 22.05.2020; Ogledov: 2268; Prenosov: 0

19.
Sinergija : slikovita sopotja v objektivu dr. Draga Paplerja
2019, katalog razstave

Ključne besede: katalogi, ustvarjalnost, fotografija
Objavljeno v RUNG: 22.05.2020; Ogledov: 2389; Prenosov: 0

20.
Ledene skulpture na jezu hidroelektrarne Savica
Drago Papler, 2017, poljudni članek

Ključne besede: hidroelektrarne, jezovi, skulpture, fotografija
Objavljeno v RUNG: 22.05.2020; Ogledov: 2193; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh