Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Branje kot ustvarjanje : motiviranje za branje pri Gianniju Rodariju in Motserrat Sarto
Barbara Pregelj, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Branje velja za receptivno in pasivno dejanje, hkrati pa je vse več raziskovalcev, ki poudarjajo njegovo kompleksnost (Pečjak), individualnost (radikalni konstruktivizem) in ustvarjalne vidike (Armstrong). Besedna zveza ustvarjalnega branja se pojavlja tudi v slovenskem prostoru, najprej pri Mileni Blažić, pozneje tudi pri Igorju Saksidi. Pojem bralne pismenosti postane tudi eden ključnih pojmov didaktike književnega pouka kot izrazito dejaven in večplasten pojem, ki presega zgolj receptivno držo.
Ključne besede: ustvarjalnost, branje, igra, vzgoja, motiviranje za branje, bralnomotivacijske strategije
Objavljeno v RUNG: 13.09.2024; Ogledov: 554; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Gib in telo
Anja Paternoster, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu bomo raziskali pomen giba, njegovo definicijo in deljenje gibov glede na dele telesa. Zatem se bomo posvetili gibu v gledališču in se vrnili na začetek, ko igra še ni obstajala. Omenili bomo Tepsisa, tako imenovanega prvega igralca. Temu bo sledila primerjava gledališke in filmske igre. Sprva bomo primerjali sam medij, kako se sporočilo, ki ga igralci uprizorijo, širi do gledalcev. Nato pa bomo primerjali omenjeni igri ter na kaj vse morajo biti igralci pripravljeni med samo izvedbo akcije. V delu, ki je namenjen filmu, bomo usmerili pozornost tudi na odnos kamere in igralca. Definirali bomo tri poglede: pogled kamere, pogled gledalca in medsebojni pogled igralcev, kot tudi subjektivni pogled, ki je kameri in igralcu do neke mere skupen. Po omembi filmskih planov bomo prešli na gib v animaciji. Začeli bomo s kratko predstavitvijo ter tudi predstavili dve tehniki: lutkovno animacijo in piksilacijo. Raziskali bomo tudi pomen tempiranja, ki je močno povezano z gibom v animaciji. V drugem delu se bomo osredotočili na praktični del diplomskega dela, animirani film Bela, črna in prava ljubezen. To poglavje bomo razdelili na tri dele: predprodukcijo, produkcijo in postprodukcijo. Začeli bomo z idejo, kreativno platjo in nadaljevali s tehnično. Na tem mestu bomo opisali pripravo in proces snemanja. V poglavju Postprodukcija bomo podrobno govorili o montaži, barvni korekciji in ustvarjanju zvoka. Na koncu diplomskega dela bomo predstavili dosežke filma, ter navedli sodelujoče, ki so pripomogli k izdelavi animacije.
Ključne besede: Gib, telo, gledališka igra, filmska igra, gledališče, film, animacija, gibanje v animaciji, piksilacija
Objavljeno v RUNG: 21.11.2022; Ogledov: 2354; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (9,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Opera in drama
Richard Wagner, 2013

Ključne besede: gledališka igra, dramsko pesništvo, glasbena umetnost
Objavljeno v RUNG: 15.04.2022; Ogledov: 2195; Prenosov: 0

4.
Spisi o Wagnerju
2015

Ključne besede: gledališka igra, dramsko pesništvo, glasbena umetnost, opere
Objavljeno v RUNG: 13.04.2022; Ogledov: 2212; Prenosov: 0

5.
Ambulanta, kjer zdravijo z igro
Ivana Zajc, 2020, drugi sestavni deli

Opis: V okviru projekta Salute-Zdravstvo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje v Gorici in v Stari Gori deluje ambulanta za otroke z avtizmom. Ekipa strokovnjakov z obeh strani meje se z malimi pacienti ukvarja tako, da se z njimi igra.
Ključne besede: projekti, Gorica, ambulanta za otroke z avtizmom, igra
Objavljeno v RUNG: 08.11.2021; Ogledov: 2279; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Lars von Trier in hiperrealno v filmu
Anne Elisabeth Tassel, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira elemente hiperrealnega v filmskem opusu Larsa von Trierja, začetnika gibanja Dogma 95. Mlad postmoderni pojem hiperrealnosti poskuša preko tega diplomskega dela spodbuditi razmislek o napredku filma, družbe in tehnologije. Koncept hiperrealnosti ter simulacije sta v drugi polovici 20. stoletja raziskovala sociolog in filozof Jean Baudrillard ter filozof in semiotik Umberto Eco. Proučevala sta pomen reprezentacije lažnih funkcij, krajev ter življenj v smislu verovanja v neobstoječega, kot je na primer Božiček. Dela Larsa von Trierja so v tem pogledu umetniško ter vsebinsko sorodni pojmu hiperrealnega v filmu, kar se v veliki meri odraža v strukturi njegovih filmskih likov in zgodb. Praktični del diplomske naloge sestavlja analiza kratkega igranega filma Živeti v Megabitu ter opisa produkcijskih in snemalnih faz le-tega.
Ključne besede: Lars Von Trier, Umberto Eco, Jean Baudrillard, Dogma 95, hiperrealnost, virtualnost, film, igra, The Element of Crime, Europa, Dogville, postmodernizem
Objavljeno v RUNG: 01.08.2018; Ogledov: 5670; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Motiviranje za branje : strategije za delo z besedili v letu 2016/2017
Barbara Pregelj, 2016, strokovna monografija

Opis: BESEDILO JE ŽE VPISANO V COBISS! Strokovna monografija ponujs sedem predlogov za branje, ki so podprti z nazornim opisom dela er ustvarjalno rabo bralnomotivacijskih strategij. Te branje povezujejo z nekaterimi drugimi oblikami izražanja, predvsem pa z drugačnim razumevanjem njegove rabe v razredu, saj je glavni cilj monografije spodbujanje uživanja v branju.
Ključne besede: motiviranje za branje, mladinska književnost, uživanje v branju, igra
Objavljeno v RUNG: 19.01.2017; Ogledov: 5502; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 6602; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh