Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Škrabčevi dnevi 13 : knjižica povzetkov simpozija 2023: 20. oktober 2023, Nova Gorica
2023, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: Slovenščina, jezikoslovje, dialektologija, etimologija, normativistika, morfologija, glasoslovje, usvajanja jezika
Objavljeno v RUNG: 23.10.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 2
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Are dolphinsʹ clicks used for communication?
Arthur Stepanov, 2023, strokovni članek

Ključne besede: živalstvo, biologija, komunikacija, jezikoslovje
Objavljeno v RUNG: 13.07.2023; Ogledov: 872; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (798,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Škrabčevi dnevi 11. Zbornik prispevkov s simpozija 2019
2021, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, glasoslovje, oblikoslovje, normativistika, etimologija, usvajanje jezika, morfologija
Objavljeno v RUNG: 28.01.2021; Ogledov: 2430; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

4.
Botanična terminologija v govoru vasi Šempas
Tanja Maučec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam botanično terminologijo, ki je v rabi v vasi Šempas. Vas leži v spodnji Vipavski dolini, njen govor pa spada v kraško narečje primorske narečne skupine. V prvem delu naloge je kratka geografska in zgodovinska predstavitev vasi z ljudskoetimološkimi razlagami ter etimološko razlago izvora naselbinskega lastnega imena Šempas. Sledi analiza govora, in sicer njegov fonološki opis ter opis njegovih osnovnih oblikoslovnih značilnosti. Temu je dodan fonetični zapis govora informatorja. Osrednji del naloge predstavlja po abecednem redu razvrščen slovar botaničnega izrazja. Slovar, ki vsebuje izbrane lekseme s področja botanike, pri čemer sem se osredotočila predvsem na pomensko polje vrt, obsega 118 gesel. Besedišče sem zbrala v pogovoru z informatorjem, s pomočjo lastnega opazovanja ter z Vprašalnico za zbiranje narečnega gradiva: Vprašalnica za sadovnjak, vrt, polje (1994) Francke Benedik.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, kraško narečje, govor vasi Šempas, slovar, botanična terminologija
Objavljeno v RUNG: 11.08.2020; Ogledov: 3641; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
Temeljni projekt RECLING: Rekurzija in hierarhija kot temeljna načela človekovega jezikovnega znanja
Arthur Stepanov, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: rekurzija, skladnja, eksperimentalno jezikoslovje
Objavljeno v RUNG: 12.05.2020; Ogledov: 2499; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (655,95 KB)

6.
Tvorbeno jezikoslovje o slovenščini
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela

Opis: Tvorbeno jezikoslovje je nastalo v petdesetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširilo po Severni Ameriki in drugod po svetu. Spodbudilo je tudi nastanek številnih variacij osnovne ideje ter tudi tako pripomoglo k prepoznavnosti splošnega jezikoslovja. V Sloveniji je bilo tvorbeno jezikoslovje dolgo časa obrobno, četudi smo imeli s tvorbenim jezikoslovje stik že vsaj od šestdesetih let. V zadnjih letih je število tvorbenih objav o slovenščini skokovito naraslo, zaradi česar se zdi primerno narediti pregled nekaj najodmevnejših objav, ki vključujejo slovenske podatke.
Ključne besede: jezikoslovje, tvorbeno jezikoslovje, slovenščina, skladnja, pregled
Objavljeno v RUNG: 04.11.2019; Ogledov: 2663; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko (Nova Gorica)
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela

Opis: Potujoča jezikovna svetovalnica Fakultete za humanistiko je bila izvedena v okviru Tedna Univerze v Novi Gorici. Prvi del svetovalnice je bil izveden v sredo, 16. oktobra 2019, od 14.30 do 16.00 na Klubu goriških študentov v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica). V dogodku, namenjenem predvsem dijakom, smo obiskovalcem odgovorili na vprašanja o jeziku in jim predstavili orodja, s katerimi si bodo v prihodnje pri podobnih vprašanjih lahko pomagali tudi sami. Svoja vprašanja so lahko obiskovalci posredovali tudi vnaprej, največ vprašanj pa je bilo namenjenih prevzemanju in pregibanju lastnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: jezikoslovje, jezikovno svetovanje, slovenščina, pregibanje prevzemanje
Objavljeno v RUNG: 17.10.2019; Ogledov: 3102; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zbornik prispevkov s simpozija 2013
2015, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: slavistika, slovenščina, zgodovina jezika, primerjalno jezikoslovje, slovenska dialektologija, leksikografija, kulturološke študije, stilistika, zborniki
Objavljeno v RUNG: 15.01.2019; Ogledov: 3388; Prenosov: 221
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Recenzija zbornika Zahodna Banjška planota skozi čas
Zoran Božič, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Recenzija monografskega zbornika, ki prinaša obravnavo zahodne Banjške planote diahrono in sinhrono (krajevne skupnosti Avče, Levpa in Kal nad Kanalom) ter s stališča različnih strok.
Ključne besede: Banjška planota, Avče, Levpa, Kal nad Kanalom, etnologija, arheologija, stavbarstvo, zgodovina, jezikoslovje, sociologija, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, lokalna oblast, šolstvo
Objavljeno v RUNG: 09.11.2018; Ogledov: 4821; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Usvajanje načela maksimiziranja predpostavke v kontekstu slovenskih glagolov 'misliti' in 'vedeti'
Manca Mušič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pragmatično načelo maksimiziranja predpostavke (Maximize Presupposition). Uporabljeni so bili rezultati eksperimentalne študije, ki je vključevala slovenska glagola misliti in vedeti. Glavni cilj raziskave je bil preveriti, pri kateri starosti je možno pri otrocih zaslediti poznavanje načela maksimiziranja predpostavke, njihovo zmožnost izračuna sklepov, ki jih načelo sproži, in izbire optimalne alternative. V eksperimentu sta sodelovali skupini otrok v starosti 5 in 7 let. Uporabljena metodologija in gradivo sta temeljila na referenčni študiji Stateve in drugih (2017), ki je proučevala vlogo dvojezičnosti na usvajanje načela. Rezultati magistrskega dela napeljujejo na obstoj razvojne osi usvajanja načela pred sedmim letom ter odpirajo vprašanja glede usvajanja faktivnega glagola vedeti pri petih letih.
Ključne besede: pragmatika, jezikoslovje, usvajanje jezika, psiholingvistika, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 27.09.2018; Ogledov: 4816; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh