Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Nezaznamovana stava kakovostnih pridevnikov znotraj levega prilastka je univerzalna. Pridevniki za velikost, obliko in barvo se tako najpogosteje pojavljajo ravno v tem vrstnem redu. V slovnici lahko ta vrstni red opišemo na različne načine, vendar mora jezikoslovje pojasniti tudi, od kod ta vrstni red izhaja. Da bi odgovorili na to vprašanje, se v prispevku omejimo na hipotezo, da je ta vrstni red osnovan na lastnostih nejezikovne kognicije. Predstavimo psihološki zaznavni eksperiment, s katerim smo hipotezo preverjali, in rezultate eksperimenta, ki hipotezo potrjujejo.
Ključne besede: kakovostni pridevniki, besedni red, izvor slovničnih pravil, slovnica in zunajjezikovna kognicija, tvorbena slovnica, kartografija
Objavljeno v RUNG: 01.07.2020; Ogledov: 2430; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Povezovanje hierarhije pridevnikov v samostalniški zvezi in kognicije
Franc Marušič, Petra Mišmaš, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku predstavljamo tri eksperimente, s katerimi smo želeli preveriti, ali se hierarhija funkcijskih projekcij odraža tudi v nejezikovnih kognitivnih procesih. T. i. kartografski pristop v jezikoslovju trdi, da obstajajo v naravnem človeškem jeziku univerzalne hierarhije funkcijskih elementov, ki se pojavijo nad leksikalnimi jedri, kakršno je na primer samostalniško jedro samostalniške besedne zveze, ob tem pa je (ob samem določanju hierarhij) eno izmed osrednjih vprašanj tega pristopa ravno, od kod te hierarhije izvirajo, gl. npr. Cinque in Rizzi (2008). V eksperimentih se osredotočamo na univerzalno hierarhijo funkcijskih projekcij, ki ob samostalniškem jedru gostijo pridevnike, konkretno na funkcijske projekcije za pridevnike, ki izražajo koncepte barve, oblike in velikosti. Ti se v samostalniški zvezi običajno pojavijo v zaporedju VELIKOST > OBLIKA > BARVA.
Ključne besede: univerzalna hierarhija, pridevniki, koncepti, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3035; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kaj nam usvajanje nejezikovnih prvin pove o ustroju jezika
Petra Mišmaš, Tjaša Popović, Rok Žaucer, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku predstavljamo pilotno študijo, s katero smo preverjali ustreznost metodologije za testiranje hipoteze, da lahko univerzalno skladenjsko hierarhijo funkcijskih projekcij pojasnimo s splošno kognicijo. Konkretno se osredotočamo na samostalniško zvezo, v kateri najdemo pridevnike za velikost, obliko in barvo, ki jih lahko povezujemo s koncepti, ki jih taki pridevniki poimenujejo (npr. slovenski pridevnik rdeč poimenuje koncept rdeče barve). Pridevniki omenjenih kategorij se v (slovenski) samostalniški zvezi tipično pojavijo v zaporedju 'velikost > oblika > barva'. Če skladenjska hierarhija odseva splošno kognicijo, potem lahko ob predpostavki, da se skladenjska zgradba usvaja od spodaj navzgor, pričakujemo, da bodo otroci najprej usvojili koncept barve, nato oblike in nazadnje velikosti. V prispevku se osredotočamo na zasnovo, ustreznost in izboljšave naloge 'poišči par', ki je bila rabljena v pilotni študiji.
Ključne besede: koncepti, pridevniki, usvajanje, kartografija
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 3516; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kakšen, kateri, čigav – vse o pridevnikih
Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, druga izvedena dela

Opis: V predavanju je podrobneje predstavljeno, kako se svetovni jeziki glede na rabo pridevnikov razlikujejo (npr. število pridevnikov) in kako so si podobni (hierarhije funkcijskih projekcij in, posledično, vrstni red pridevnikov), predstavljene so različne vrste pridevnikov in njihova raba, kako se pridevniki razlikujejo od drugih besednih vrst, kako otroci pridevnike usvojijo ter kako pridevniki vplivajo na naše opisovanje predmetov. Predstavljeni so eksperimenti, s katerimi ugotavljamo, ali lahko kot vir univerzalne hierarhije projekcij s pridevniki jemljemo splošno kognicijo.
Ključne besede: pridevniki, pridevniška beseda, funkcijske projekcije, kartografija, slovenščina
Objavljeno v RUNG: 25.10.2018; Ogledov: 4221; Prenosov: 0

5.
Povezovanje hierarhije pridevnikov v samostalniški zvezi in kognicije
Franc Marušič, Petra Mišmaš, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: pridevniki, kognicija, samostalniška zveza, kartografija, skladnja
Objavljeno v RUNG: 16.10.2017; Ogledov: 3664; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kaj nam usvajanje nejezikovnih prvin pove o ustroju jezika
Tjaša Popovič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: usvajanje, pridevniki, koncepti, kognicija, kartografija, skladnja
Objavljeno v RUNG: 16.10.2017; Ogledov: 4035; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Leva periferija večkratnih k-vprašanj v slovenščini
Petra Mišmaš, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku so v okviru kartografskega pristopa obravnavana večkratna k-vprašanja v slovenščini. Na podlagi raziskave o sprejemljivosti različnih zaporedjih vprašalnic v slovenskem jeziku ter podatkov o vrstnih redih vprašalnic glede na žariščne in tematične zveze je predlagana struktura levega stavčnega obrobja večkratnih k-vprašanj v slovenščini. Pokazano je, da se na prvem mestu leve periferije večkratnih k-vprašanj vedno pojavi vprašalnica, medtem ko je vrstni red žariščnih in tematičnih zvez prost. Prost je tudi vrstni red k-zvez.
Ključne besede: k-zveza, tematska zveza, žariščna zveza, levo stavčno obrobje, kartografija
Objavljeno v RUNG: 25.10.2016; Ogledov: 4461; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (486,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh