21. |
22. |
23. Goriški izobraženci skozi “preteklost”Željko Oset, radijski ali tv dogodek Ključne besede: Izobraženci, Gorica, Goriška, Univerza v Novi Gorici, kultura, politika, znanost, alpinizem, dobrodelnost, ženske v znanosti
Objavljeno v RUNG: 02.04.2019; Ogledov: 3066; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Pogovor o zborniku Goriški izobraženci skozi zgodovinoŽeljko Oset, druga izvedena dela Ključne besede: Univerza v Novi Gorici, Mestna občina Nova Gorica, izobraženci, znanost, kultura, Gorica, Marija Perpar, Anton Brecelj, Valentin Stanič, Franjo Rojec, goriška judovska skupnost, Bodumil Vošnjak, goriški zgodovinarji, Miha Zega, Pavlina Pajk
Objavljeno v RUNG: 08.03.2019; Ogledov: 3478; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Janez Bleiweis, ustanovnik in predsednik Slovenske maticeŽeljko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Janez Bleiweis je odločilno prispeval k ustanovitvi Slovenske
matice, vseslovenskega društva, ki je bilo ustanovljeno, da
bi združilo čitalničarje in razgradilo začaran krog pri izdajanju
znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v slovenskem jeziku.
Društvo je bilo tesno vpeto v dogajanje v slovenskem narodnem
taboru, zato sta politično združevanje in odkrito idejno-nazorsko
cepljenje slovenskega narodnega tabora, ki je imelo tudi notranjo
društveno dinamiko (spor o nakupu tiskarne), v letih 1871–1874
privedla do skorajšnjega propada Slovenske matice.
Bleiweis je po krizi vnovič postal združevalna figura, po smrti
političnega sopotnika Etbina Hernika Coste pa je prevzel funkcijo
predsednika Slovenske matice in dosegel počasno obnavljanje
društva v težavnih političnih razmerah. Bleiweisova glavna zasluga
je organizacijska vloga pri ustanovitvi društva ter pri pridobivanju
članov in pisateljev. Pobudi mariborskih čitalničarjev, ki
so na začetku leta 1863 zbrali sredstva za društveni sklad, je dal
potrebno javno podporo in poskrbel za promocijo rodoljubnega
projekta. Sprva so mariborski čitalničarji sprejeli Bleiweisovo
prvenstvo, po ustanovitvi pa so mu očitali, da želi društvu vsiliti
»noviški slog«. V kritikah niso upoštevali, da je Bleiweisa vodila
želja po vključevanju izobražencev, ki se jim je slovenščina še
nekoliko zatikala, in postopnem vključevanju mlajših.
Ključne besede: Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina
Objavljeno v RUNG: 22.11.2018; Ogledov: 3131; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvojuŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja.
Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno v RUNG: 07.11.2018; Ogledov: 3300; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
27. |
28. |
29. Zakaj pa ne v Varaždin?Zoran Božič, 2009, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Odgovor na gloso Jožeta Pirjevca v Primorskem dnevniku. Ob uprizoritvi operete Grofica Marica v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Ključne besede: kultura, operete, Primorski dnevnik, Jože Pirjevec, Aristotel, vrednotenje, komedija, Anton Tomaž Linhart, cenzura, trivialnost
Objavljeno v RUNG: 20.12.2017; Ogledov: 3546; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
30. |
