Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Prevod na oknu: A. Kalc in B. Pregelj : 25. 11. 2016, LUD Literatura
Barbara Pregelj, druga izvedena dela

Opis: Branje prevodov, pomambnih za slovenski prostor in kulturo.
Ključne besede: prevodi, branje, slovenska kultura
Objavljeno v RUNG: 07.12.2016; Ogledov: 3925; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Podobe življenja v frazemih govora Planine
Elena Kobal, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša jezikovno analizo govora vasi Planina ter narečni frazeološki slovarček. Govor spada v primorsko narečno skupino, in sicer v notranjsko narečje. V diplomskem delu sem govor analizirala na vseh jezikovnih ravninah; na glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni ter skladenjski. S pomočjo dialektološke metode avdio snemanja spontanega in vodenega pogovora z domačini sem opravila jezikovno analizo govora ter sestavila abecedno urejen narečni frazeološki slovarček. Slovarček obsega 164 geselskih člankov, od tega je 62 frazemov, ki jih v Slovarju slovenskih frazemov ni zapisanih. Glede sestave geselskih člankov sem se zgledovala po delu Janeza Kebra Slovar slovenskih frazemov, po delu Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre ter po delu Karmen Kenda Jež Shranili smo jih v bančah. Za zbiranje narečnega frazeološkega gradiva sem pripravila sezname glede na posamezna pomenska polja, ki so mi bili v pomoč pri delu na terenu. Na podlagi njihove semantične analize sem frazeme razporedila v štiri pojmovna polja: materialno, socialno, duhovno in lokalnospecifično kulturo v frazeologiji planinskega govora.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor vasi Planina, frazeološki narečni slovarček, Planina, pojmovno polje, materialna kultura, socialna kultura, duhovna kultura, lokalno specifična kultura
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 5989; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

33.
Subverzivni elementi v (mladinskih) besedilih Andreja Rozmana Roze
Špela Brajer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrkem delu kratko opredelim recepcijo mladinske književnosti v luči subverzije. Predstavim teorijo srednjeveške smehovne kulture in opišem njene elemente (karneval, parodija, jezik) ter pokažem, kako se subverzija navezuje na teorijo srednjeveške smehovne kulture, še posebej karnevala. V drugem, obsežnejšem delu magistrskega dela predstavim opus Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju s formalno in motivno-tematsko analizo ter interpretacijo prikažem, kako se elementi subverzije kažejo v vsaki skupini besedil posebej (otroška in mladinska besedila ter besedila za odrasle). Vsakega od treh elementov subverzije podrobneje razčlenim: pretiravanje, groteskno opisovanje telesa, karnevalski smeh (praznični in ambivalentni smeh ter ironijo), groteskni realizem ter obredne dogodke in utopijo. Dodam jim še jezikovne prvine, kot so frazemi, uporabo ljubkovalnic, olepševalnic, kletvic, zmerljivk ipd. Poleg tega analiziram poliglosijo in heteroglosijo ter neologizme, blizuzvočnice in oksimoron. Kot tretji element subverzije teoretiki navajajo parodijo, ki pa jo analiziram na nivoju celotnega besedila. Izsledke analize besedil interpretiram tako, da pokažem, kako se elementi pojavljajo skozi različne zvrsti in glede na tematiko.
Ključne besede: subverzija, subverzivni elementi, Andrej Rozman Roza, karneval, smehovna kultura
Objavljeno v RUNG: 28.09.2016; Ogledov: 5742; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (585,47 KB)

34.
Bralna kultura v instant družbi. : Uvodnik.
Maja Melinc Mlekuž, 2016, strokovni članek

Opis: Uvodnik v časopisu Novi glas.
Ključne besede: bralna kultura, funkcionalna pismenost, identiteta
Objavljeno v RUNG: 31.05.2016; Ogledov: 4536; Prenosov: 0

35.
Slovesnki jezik v šoli. : Okrogla miza ob dnevu slovenske kulture.
Maja Melinc Mlekuž, druga izvedena dela

Opis: V Kulturnem centru Lojze Bratuž je bila 28. januarja 2016 organizirana okrogla miza z naslovom Slovenski jezik v šoli. Sodelovali so profesorji slovenščine višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji: Marija Kostnapfel, Adrijan Pahor in Maja Melinc Mlekuž. Okroglo mizo je podprl Krožek Anton Gregorčič za družbeno-politična vprašanja.
Ključne besede: pouk slovenščine, bralna kultura, šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji, jezikovna ozaveščenost
Objavljeno v RUNG: 25.05.2016; Ogledov: 4751; Prenosov: 0

36.
Samoevalvacijsko poročilo FH 2015
Ana Toroš, 2015, elaborat, predštudija, študija

Opis: Samoevalvacijsko poročilo FH 2015: zajete so vse prednosti, pomanjkljivisti in prednosti za izboljšave, po področjih presoje NAKVIS-a ter akcijski načrt.
Ključne besede: kakovost, Fakulteta za humanistiko, kultura kakovosti
Objavljeno v RUNG: 15.03.2016; Ogledov: 4176; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
38.
39.
Predmet kot akter? Primer bureka v Sloveniji : disertacija
Jernej Mlekuž, 2008, doktorska disertacija

Ključne besede: prehrambena kultura, etničnost, socialna antropologija
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 6142; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Mikrobiološka aktivnost v obdobju pojavljanja polisaharidno bogatih makroagregatov v Tržaškem zalivu : diplomsko delo
Meta Kalin, 2005, diplomsko delo

Opis: V spomladanskem obdobju leta 2004 smo raziskovali razporeditev združbe heterotrofnih bakterij v vzhodnem delu Tržaškega zaliva. Bakterijske celice smo šteli pod epifluorescentnm mikroskopom. Bakterijsko produkcijo smo merili z metodo asimilacije radioaktivno označene spojine 3H-timidin in 3H-leucin. Število bakterij na dveh postajah Tržaškega zaliva se je spreminjalo od 0,2z109 do 2,1z109 celic/L. Najbolj izrazit padec bakterijske biomase smo beležili v maju, visoko biomaso pa smo beležili v času pojava sluzastih makroagregatov. Vzorce sluzastih makroagregatov smo pregledovali s pomočjo različnih mikroskopskih tehnik (svetlobni, epifluorescentni in elektronski mikroskop). V obdobju pojava sluzi smo izolirali posamezne bakterijske kolonije in jim določili osnovne morfološke znake. Z metodo fluorescentne in situ hibridizacije (FISH) smo opravili preliminarne analize določanje bakterijskih filogenetskih skupin. Bakterijske kolonije smo uporabili v dveh poskusih obogatitve morske vode z anorganskimi in organskimi hranili. Organsko hranilo je predstavljala sluz z visokim deležem polisaharidov. Odziv bakterijske združbe na dodatek hranil je bil hiter in se kaže v povečanju števila bakterijskih celic in visoki bakterijski produkciji že v prvih 24 urah. Sluz je heterotrofnim bakterijam služila kot vir energije in ogljika. V ta namen smo sledili koncentracijam celokupnih ogljikovih hidratov in proteinov. Spremembe v koncentraciji celokupnih ogljikovih hidratov so najverjetneje posledica povečanja bakterijske encimatske aktivnosti in istočasnega ponovnega privzema sproščenih ogljikovih hidratov. Preliminarni rezultati kažejo na velik pomen bakterijske heterotrofne združbe v procesih pretvorbe organske snovi v morskem ekosistemu.
Ključne besede: morje, mikrobiologija, kultura
Objavljeno v RUNG: 19.02.2015; Ogledov: 4712; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh