Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obrabna odpornost orodnega jekla za delo v vročem
Gašper Puš, 2018, magistrsko delo

Opis: Z vse bolj razširjeno uporabo visoko trdnih jekel pri izdelavi modernih komponent, predvsem v avtomobilski industriji, se povečuje tudi obremenitev preoblikovalnih orodij. Ta so izpostavljena kompleksnim obremenitvam kot so obraba, plastična deformacija in utrujanje, ki rezultirajo v nastanku poškodb in odpovedi orodja. Na splošno se kot osnovno lastnost karakterizacije orodja uporablja trdota, kar pa v zadnjem času ne zadošča. Potrebno je raziskovanje celotnega spektra mehanskih lastnosti, kakor tudi parametrov obrabne obstojnosti ter preoblikovalnosti. Preoblikovalna orodja so izpostavljena kombinaciji kompleksnih obremenitev. Da bi se ustrezno zoperstavili omenjenim obremenitvam in posledično z njimi nastalimi problemi, moramo poznati različne lastnosti materiala, vpliv legirnih elementov, proces toplotne obdelave in obnašanje materiala tekom le-te. Kljub temu, da je glavna mehanska lastnost trdota, pa na lastnosti preoblikovalnega orodja vplivajo še kombinacija tlačne in upogibne trdnosti ter lomne žilavosti, ki vplivajo na obrabno obstojnost, dobo trajanja orodja in njegovo vzdržljivost v industrijskem procesu.
Ključne besede: orodno jeklo, toplotna obdelava, trdota, lomna žilavost, tlačna trdnost, upogibna trdnost, obraba, obrabna obstojnost, koeficient trenja
Objavljeno v RUNG: 26.02.2018; Ogledov: 5893; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Potencial podhlajevanja za izboljšanje mehanskih lastnosti orodnih jekel
Diego Uršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podhlajevanje orodnega jekla je široko sprejeta metoda v metalurški stroki, in sicer gre za dodatno toplotno obdelavo, ki se uporablja za povečanje transformacije avstenita v martenzit ter izboljšanje lastnosti ulitkov in strojno obdelanih delov. V praksi je najpogosteje uporabljana temperatura –80 °C, ki je značilna za plitvo podhlajevanje. Na drugi strani pa poznamo globoko podhlajevanje, pri katerem jeklo podhladimo na temperaturo –196 °C. Orodna jekla so legirana s tvorbo karbidnih elementov (tipično: vanadij, molibden in krom), poleg tega nekatere vrste jekla vsebujejo tudi kobalt, ki jima dviguje temperaturo, pri kateri se prične transformacija martenzita, in temperaturo, pri kateri se postopek konča. Dodajanje legirnih elementov služi predvsem dvema namenoma: izboljšanju trdote in zagotovitvi termično bolj stabilnih karbidov od cementita. Ob predpostavki, da je orodno jeklo ustrezno toplotno obdelano, so njegove lastnosti močno odvisne od legirnih elementov, ki so bili dodani, in njihove koncentracije. Namen diplomskega dela je določiti potencial procesa globokega podhlajevanja za izboljšanje lastnosti orodnih jekel ter izdelati analizo vpliva podhlajevanja na mehanske, nosilne in protiobrabne lastnosti orodnih jekel. V okviru eksperimentalnega dela sta bili izvedeni klasična vakuumska toplotna obdelava ter toplotna obdelava z vključenim globokim podhlajevanjem na treh tipih orodnega jekla za delo v hladnem. Njima sta sledila merjenje trdote, lomne žilavosti in obrabne odpornosti. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva podhlajevanja in medsebojne odvisnosti mehanskih in triboloških lastnosti orodnih jekel za delo v hladnem.
Ključne besede: Podhlajevanje, toplotna obdelava, orodno jeklo, trdota, lomna žilavost, obraba
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 6791; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh