Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OBDELAVA ODPADNIH VODA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH NARAVE V SLOVENIJI: TRENUTNO STANJE IN MOŽNOSTI RAZVOJA
Petra Gerbec, 2019, magistrsko delo

Opis: Za obdelavo odpadnih voda so na voljo različni sistemi, različen pa je tudi njihov okoljski odtis. V nalogi smo se osredotočili na obdelavo odpadnih voda na varovanih območjih narave v slovenskem visokogorju in sredogorju z uporabo decentraliziranih sistemov. Z analizo življenjskega cikla produkta (LCA) smo ovrednotili okoljski vpliv treh decentraliziranih sistemov: sistem Sanbox z rastlinsko čistilno napravo (RČN), sekvenčni šaržni reaktor (SBR) in kompostno stranišče. Med seboj smo primerjali sistema Sanbox z RČN in SBR ter ugotovili, da ima sistem Sanbox z RČN pri vseh vplivnih kategorijah bistveno večji vpliv od sistema SBR. Kompostno stranišče v primerjavo ni bilo vključeno, ker pri njem odpadne vode ne nastajajo. Opravljena analiza LCA je razkrila, da je to področje slabo kontrolirano in potrebno izboljšav. V okviru naloge smo analizirali tudi okoljske obremenitve, ki jih predstavljajo planinske koče v slovenskem visokogorju in sredogorju. Na podlagi posredovanih podatkov o parametrih vode na iztoku iz čistilnih naprav planinskih koč ni bilo mogoče podati jasnih zaključkov zaradi precejšnjih nihanj vrednosti parametrov med posameznimi vzorčenji. Za namen pridobitve mnenja obiskovalcev planinskih koč smo sestavili tudi vprašalnik. Rezultati vprašalnika so pokazali, da bi bilo potrebno po mnenju uporabnikov sanitarne sisteme v planinskih kočah izboljšati.
Ključne besede: Odpadne vode, okoljski odtis, LCA, varovana območja narave, Sanbox, kompostno stranišče, rastlinska čistilna naprava
Objavljeno v RUNG: 10.12.2019; Ogledov: 5999; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Izvajanje preskusov čiščenja odpadne vode Mlekarne Celeia v pilotni napravi SBR
Gregor Drago Zupančič, Milenko Roš, Nina Novak, Aljaž Klasinc, Mojca Poberžnik, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Mlekarniške odpadne vode, sekvenčni šaržni reaktor (SBR)
Objavljeno v RUNG: 29.10.2018; Ogledov: 4529; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Mineralizacija odvečnega blata iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode s pomočjo ozonacije : Diplomsko delo
Špela Hudobivnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Odvečno blato predstavlja veliko finančno breme, saj strošek odstranjevanja blata na čistilnih napravah predstavlja kar 50% do 60% celotne finančne porabe. V današnjem svetu poznamo in uporabljamo več različnih načinov in procesov, ki potrjeno zmanjšujejo odvečno blato nastalo med procesom čiščenja odpadnih voda. Eden izmed teh procesov je ozonacija. Za namene primerjave v raziskovalnem delu, se je najprej ozoniralo samo blato, nato se je postopek ozonacije integriral v proces čiščenja odpadne vode s šaržnim biološkim reaktorjem (SBR). Za ovrednotenje procesa smo analizirali parametre KPK, TN, TP, NO3--N in NH4+-N, z analizo sušin in žarin pa se je določila koncentracija blata in koncentracija hlapne snovi v blatu za oceno uspešnosti odstranjevanja blata. S samo ozonacijo smo uspeli doseči znižanje koncentracije blata za 60,7% pri dozi 80 g ozona/kg suhe snovi. Koncentracije KPK, TN in TP v supernatantu so se z višjo dozo ozona pričakovano povišale, saj slednji poškoduje celično steno celic v blatu, to pa povzroči da se znotrajcelične snovi razpustijo v supernatant. Točko preloma smo določili pri dozi 30 g ozona / kg suhe snovi, zaradi najvišjega skoka KPK ter sorazmerno nizkega in obvladljivega povečanja koncentracij TN in TP. Pri integraciji ozonacije v proces čiščenja odpadne vode smo dosegli 83% znižanje količine odvečnega blata, pri povprečni dozi 11,1 g ozona/kg suhe snovi blata. KPK, TN, TP, NO3-N in NH4-N so bili pri čiščenju odpadne vode na iztoku pod mejno vrednostjo za izpust. Največji problem je predstavljal TN zaradi velikega vpliva ozonacije na denitrifikacijo. Poraba energije za ozonacijo je znašala 453 kW h na tono dehidriranega blata, kar, po naših izračunih, znese 46,95 € po toni.
Ključne besede: Čiščenje odpadne vode, odvečno blato, ozon, ozonacija, mineralizacija blata
Objavljeno v RUNG: 04.07.2017; Ogledov: 8985; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
5.
6.
7.
ANALYSIS OF ALTERNATIVE CHANCES FOR SLUDGE TREATMENT AT NEW CENTRAL WASTE WATER TREATMENT PLANT
Renata Janja Slovša, 2016, magistrsko delo

Opis: The purpose of this master’s thesis is to present the operation of a large municipal waste water treatment plant in Slovenia with over 300.000 PE and its efficiency, and through a theoretical analysis to present the current practice and alternative options of sewage sludge treatment in Slovenia and around the globe. The main objective of master's thesis is to present the most possible alternative scenarios for the final managing of sewage sludge from WWTPs and at this objective we take into consideration the impact on Carbon Foot Print (CFP). Due to scenarios (thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a cement plant, co-incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in a local power plant, thermal utilisation of dried sludge (90% d.m.) in a local power plant, incineration of dehydrated sludge (25% d.m.) in own plant, incineration of dried sludge (90% d.m.) in own plant, and also prohibited scenarios such as sludge utilisation in the soil -fertilization, sludge disposal in the landfill) we calculated CFP and we find out that CFP of various methods of thermal sludge treatment are more or less similar but absolutely smaller than convetional sewage sludge treatment. The CFP is more favourable for dehydrated sludge than for pre-dried sludge, and it is also more favourable for treatment in industrial furnaces (heat power plant, cement plant) than in individual waste incineration facilities.
Ključne besede: odpadne vode, odpadno blato iz čistilnih naprav, čistilne naprave, primerjalne analize, analiza življenjskega cikla, ogljični odtis, toplogredni plini
Objavljeno v RUNG: 20.07.2016; Ogledov: 5941; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh