Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje naravne aktivnosti acetilholinesteraze in koncentracije metalotioneinov v klapavicah (Mytilus galloprovincialis Lamarck, 1819)
Jan Debenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Škodljive učinke onesnaženja lahko določimo z merjenjem specifičnih odzivov na onesnaženje – z biomarkerji. Izmeril sem aktivnost acetilholinesteraze (odgovor na onesnaženje z organofosfatnimi in karbamatnimi pesticidi) in koncentracije metalotioneinov (odgovor na onesnaženje s težkimi kovinami) v klapavicah, ki so bile nabrane na štirih vzorčnih mestih. Izračunal sem kondicijski in gonadosomatski indeks klapavic ter izmeril okoljske parametre morske vode (temperatura, koncentracija kisika, slanost in pH). Meritve sem opravljal v pomladnem in v jesenskem obdobju leta 2011, da bi ugotovil, ali se vrednosti izmerjenih biomarkerjev razlikujejo med sezonami in med vzorčnimi mesti. Izbrana vzorčna mesta so bila: školjčišče ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB), marina v Kopru (vzorčno mesto 00TM) ter školjčišči v Strunjanskem (vzorčno mesto 0024) in Piranskem zalivu (vzorčno mesto 0035). Največjo aktivnost acetilholinesteraze (AChE) sem izmeril v klapavicah iz Strunjanskega zaliva (119 ± 18 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 114 ± 6 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju) in v klapavicah iz školjčišča ob Debelem rtiču (118 ± 11 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 109 ± 11 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju). Najnižjo aktivnost AChE sem izmeril v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu: 75 ± 6 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju in 60 ± 7 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Izmerjena aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu je bila 97 ± 12 μmol min-1 mg-1 v pomladnem vzorčenju ter 86 ± 8 μmol min-1 mg-1 v jesenskem vzorčenju. Najvišje koncentracije metalotioneinov (MT) so bile izmerjene v jesenskem vzorčenju, v klapavicah iz vzorčnega mesta 0035 v Piranskem zalivu, in sicer 79 ± 9 µg MT g-1 mokre mase vzorca. Najnižjo vsebnost MT v klapavicah sem izmeril jeseni, v vzorcih iz Koprskega zaliva (vzorčno mesto 00TM): 50 ± 6 µg MT g-1 mokre mase. V jesenskem času so bile koncentracije MT v vzorcih iz Strunjanskega zaliva (vzorčno mesto 0024) 75 ± 7µg MT g-1 mokre mase ter v vzorcih iz školjčišča ob Debelem rtiču (vzorčno mesto 00DB) 67 ± 15 µg MT g-1 mokre mase. Spomladi so bile koncentracije MT med vzorčnimi mesti bolj izenačene: na vzorčnem mestu 00TM je bila koncentracija MT 60 ± 3 µg MT g-1 mokre mase, enako na vzorčnem mestu 0035 v Piranskem zalivu (60 ± 10 µg MT g-1 mokre mase tkiva) ter 65 ± 9 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 00DB ob Debelem rtiču in 68 ± 10 µg MT g-1 mokre mase v vzorcih na vzorčnem mestu 0024 v Strunjanskem zalivu. Značilno nižjo koncentracijo MT sem izmeril na vzorčnem mestu 00TM v Koprskem zalivu v jesenskem vzorčenju. Razlik v koncentraciji MT med sezonama nisem ugotovil. Sezonskih razlik v aktivnosti AChE med vzorčnimi mesti nisem našel. Ugotovil sem, da je aktivnost AChE v klapavicah z vzorčnega mesta 00TM v Koprskem zalivu in v klapavicah iz Piranskega zaliva (vzorčno mesto 0035), v obeh sezonah značilno nižja, kar kaže na trajno izpostavljenost višjim koncentracijam onesnaževal, ki zavirajo AChE v primerjavi s preostalimi vzorčnimi mesti.
Ključne besede: Mytilus galloprovincialis, acetilholinesteraza, metalotioneini, težke kovine, organofosfatni pesticidi
Objavljeno v RUNG: 01.09.2015; Ogledov: 7365; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
3.
Ocena upravičenosti uvedbe postopka za odkrivanje prisotnosti organofosfatnih pesticidov
Primož Bačar, 2005, diplomsko delo

Opis: V nalogi je predstavljen pregled analiznih tehnik za detekcijo in določevanje lastnosti pesticidov in pa nova bioanalizna metoda za detekcijo organofosfatnih in karbamatnih pesticidov. Glavna tema diplomske naloge je analiza upravičenosti uvedbe nove bioanalizne metode, ki bi pripomogla k boljšemu nadzoru vhodnih surovin in s tem zmanjšanju možnosti nastanka večje ekonomske škode v podjetju. Opisan je ekonomski vidik, kjer ključni dejavniki kažejo, da je vpeljava bioanalizne metode kot načina preverjanja vhodnih surovin smiselna.
Ključne besede: diplomske naloge, pesticidi, organofosfatni pesticidi, karbamatni pesticidi, bioanalizne metode, kromatografske tehnike, plinska kromatografija, tekočinska kromatografija, biosenzorji
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6613; Prenosov: 471
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh