Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje : diplomsko delo
Kris Jogan, 2021, diplomsko delo

Opis: Danes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010). Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev. Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999).
Ključne besede: diplomske naloge, telesnokulturna društva, športna društva, telovadba, kolesarstvo, planinstvo, nogomet, letalstvo
Objavljeno v RUNG: 02.09.2021; Ogledov: 2172; Prenosov: 119
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Življenje in zapuščina posameznikov, zaslužnih za razvoj planinstva in gorništva na Goriškem
Nika Merljak, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet moje diplomske naloge je pet izbranih posameznikov: Valentin Stanič, Henrik Tuma, Jože Abram - Trentar, Ludvik Zorzut in Klement Jug, ki so bistveno pripomogli k razvoju planinstva in gorništva na Goriškem, ter zapuščina, po kateri se jih danes spominjamo tako v njihovih domačih krajih kot tudi drugod po Sloveniji. Poleg uvodnega in zaključnega dela je osrednji del diplomskega dela razdeljen na dva sklopa. V prvem, teoretičnem, delu je v vsakem podpoglavju sistematično in kronološko predstavljeno življenje vsakega od petih izbranih posameznikov. V drugem, empiričnem, delu je najprej v podpoglavjih za vsakega izbranega posameznika predstavljena njegova zapuščina, ki je danes vidna v domačem kraju ter drugod po Sloveniji. Sledi odgovor na izhodiščno vprašanje: Kako je danes zapuščina izbranih mož vidna v njihovih rojstnih krajih in drugod po Sloveniji ter koliko pravzaprav o njih in njihovi zapuščini vedo prebivalci Goriške? Prav tako naloga odgovarja na podvprašanji: Kateri so glavni razlogi za nepoznavanje zgodovine domačih krajev? Je to nezainteresiranost ljudi na splošno; premajhna zainteresiranost in podjetnost krajanov za širitev zgodovine in tradicije domačega kraja ali pa so razlogi drugačni? ter Kateri so tisti dejavniki, ki bi povečali zanimanje za zgodovino domačega okolja ter razpoznavnost pomembnih domačinov in njihove zapuščine? Odgovori so pridobljeni z interpretacijo domače in tuje strokovne literature ter analizo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali prebivalci Goriške.
Ključne besede: Goriška, gorništvo, planinstvo, zapuščina, Valentin Stanič, Henrik Tuma, Josip Abram, Ludvik Zorzut, Klement Jug.
Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 3581; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (937,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh