Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Groundwater distribution in the recharge area of Ljubljanica springs
Matej Blatnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Porečje Ljubljanice je s svojo kraško hidrologijo že stoletja predmet proučevanja. V začetku 19. stoletja so bila dela v največji meri posvečena preprečevanju ali vsaj omilitvi poplav na Planinskem polju. Obsežne raziskave v 70. letih 20. stoletja so na območju porečja Ljubljanice razkrile okvirne poti toka podzemne vode. Bolj natančno proučevanje vodonosnika z ugotavljanjem dimenzij in razporeditve kanalov ter dinamike pretakanja pa do zdaj ni bilo izvedeno. Nove speleološke raziskave in razvoj samodejnih merilnikov ponujajo možnost postavitve kakovostne merilne mreže tudi na težje dostopnih mestih. Namen pričujočega dela je zato nadgraditi poznavanje dinamike podzemne vode na območju porečja Ljubljanice z uporabo naprednih tehnik merjenja in interpretacij. Območje proučevanja je omejeno na severni del porečja Ljubljanice, in sicer med Planinskim poljem na jugu in izviri Ljubljanice na severu. Na tem območju je bila vzpostavljena merilna mreža s samodejnimi meritvami višine, temperature in specifične električne prevodnosti vode. Meritve so potekale na štirih požiralnikih na Planinskem polju, na treh izvirih Ljubljanice in osmih jamah z dostopom do podzemne vode. Poleg tega so bile opravljene še številne ročne meritve, na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so bili pridobljeni hidrološki in meteorološki podatki iz uradnih postaj. Na novo pridobljeni podatki so bili obravnavani glede na dotedanje znanje o vodonosniku. Mnoge pretekle ugotovitve so bile potrjene, številne interpretacije pa so bile zgrajene na novo. Te so bile povečini navezane na obliko vodonosnika (razporeditve in dimenzije kanalov) in njihov vpliv na nihanje vodne gladine, kar je bilo v nadaljevanju preverjeno z izgradnjo poenostavljenih konceptualnih in numeričnih modelov. Slednji so bili zgrajeni v programu EPA SWMM (Storm Water Management Model). V 3,5 letnem obdobju meritev je bilo veliko dogodkov s povišanim vodostajem, med njimi prek 15 takih, ko je bilo Planinsko polje poplavljeno. Dogodki so se med seboj zelo razlikovali tako po intenzivnosti kot tudi po trajanju, kar je predstavljalo raznovrstno zbirko podatkov. Najdaljši poplavni dogodek je trajal okoli tri mesece, v tem času pa se je vodna gladina v proučevanem vodonosniku dvignila do 66 m. Raziskave so potrdile pretekle ugotovitve, da se tok vode v vodonosniku prepleta (cepi in ponovno združuje) in da voda prek severnih požiralnikov Planinskega polja povečini teče proti zahodnim izvirom Ljubljanice, voda z vzhodnih požiralnikov Planinskega polja pa povečini proti vzhodnim izvirom Ljubljanice. Ugotovitve so pokazale tudi to, da na vzhodne izvire Ljubljanice pomembno vpliva tudi neposreden tok s Cerkniškega polja, kar se odraža zlasti s temperaturnimi odstopanji. Analiza višin podzemne vode je omogočila nove interpretacije o obliki kraškega vodonosnika. Na skoraj vseh merilnih mestih se je pokazalo obdobno upočasnjeno dviganje in spuščanje vode, kar nakazuje na prisotnost prelivnih kanalov. Takšni kanali so bili v nekaterih jamah že predhodno poznani (npr. Šerkov rov v Gradišnici, Skalni rov v Logarčku, Levi rov v Lijaku v Najdeni jami), medtem ko so v nekaterih jamah le predvideni (Veliko brezno v Grudnovi dolini, Andrejevo brezno 1). Obsežna merilna mreža, večletno obdobje meritev, stalne in samodejne meritve, uporaba naprednih tehnik interpretacij in preverjanje z modeli so omogočili raznovrstne analize in številne ugotovitve. Postopek se je izkazal kot primeren in bi bil uporaben tudi v drugih podobnih vodonosnikih. Podobno kot pretekle raziskave pa tudi ta pušča številna odprta vprašanja in možnosti za nadaljnje raziskave. Smiselne bi bile nadaljnje in bolj podrobne raziskave vpliva geoloških struktur, raziskave freatičnih in globokih regionalnih tokov, proučevanje vodne bilance in kakovosti vode, in nenazadnje tudi v splošnem boljše razumevanje poplavljanja Planinskega polja.
Ključne besede: kraški vodonosnik, dinamika podzemne vode, poplavljanje, modeliranje, Planinsko polje, Ljubljanica
Objavljeno v RUNG: 16.01.2019; Ogledov: 5241; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (21,14 MB)

2.
Senescence: Utekočinjeni čas
Robertina Šebjanič, Andreea Oarga-Mulec, Tea Hvala, razstava

Opis: Projekt s čutno potopitvijo v tišino, hlad in temo podzemnih jam obiskovalcem približa okolje, v katerem izraz "mi" ni rezerviran za ljudi. Za živa bitja v tem ekstremnem habitatu biološki čas teče počasneje kot za ljudi, medtem ko neživa narava milijone let geološkega časa beleži v pičlih milimetrih rasti. Hkratno raztezanje in krčenje časa je človeku težko doumljivo, a pronicanje vode, ki ju omogoča, kapljanje srebrnih kapljic, ki odzvanja v tišini jam, nam daje slutiti, da smo vpeti v svet, ki je veliko večji od nas samih. Utekočinjena časovna kapsula s treh avtorskih vidikov interpretira okolje, kjer čas in prostor kljubujeta človeški zaznavi.
Ključne besede: podzemne jame, ekstremni habitat, biološki čas, geološki čas, pronicanje vode, terensko delo, speleologija, izolirani zvok, bakterije
Objavljeno v RUNG: 04.01.2017; Ogledov: 5108; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Smernice za zaščito vodonosnikov
Romina Žabar, Tanja Prebil, Marta Stopar, Barbara Čenčur Curk, Asta Gregorič, Matteo Bisaglia, 2014, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: podzemne vode, upravljanje z vodami, vodonosniki
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 6036; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Astis : podzemne vode čezmejnih vodonosnikov
2014, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: podzemne vode, čezmejni vodonosniki, vodni viri, upravljanje z vodami, Soča, povodja, Slovenija, Italija, projekti, strokovne podlage
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 6376; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
Karakterizacija zaledja kraških izvirov na območju Krima s pomočjo drifta
Barbara Mežnaršič, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: podzemne vode, izviri, stigobionti, Copepoda, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5659; Prenosov: 405
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Dinamika nitrata v namakanih tleh oljčnih nasadov Slovenske Istre
Jurij Prelc, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: nitrati, oljke, Olea europaea L., izpiranje, namakanje, podzemne vode, onesnaženost, diplomske naloge
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 5470; Prenosov: 414
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh