1. Literarnodidaktične paradigme in najpomembnejša literarna besedila pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijahIvana Zajc, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Članek razgrne rezultate anketne raziskave profesorjev slovenščine na slovenskih gimnazijah, ki kažejo, da poudarjajo predvsem kulturni literarnodidaktični model, ki se sklada s sistemsko didaktiko književnosti. Sledijo rezultati, ki se nanašajo na model osebnostne rasti, ki ustreza recepcijski didaktiki književnosti. Sledi prikaz književnih besedil, ki so po mnenju profesorjev slovenščine najpomembnejša za obravnavo na gimnazijah, in sicer gre predvsem za klasična literarna dela slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: pouk književnosti, gimnazije, slovenščina, literarna klasika, kurikul, sistemska didaktika književnosti
Objavljeno v RUNG: 30.09.2024; Ogledov: 580; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakseIvana Zajc, 2016, magistrsko delo Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 2677; Prenosov: 0 |
5. Šolanje v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji v času pouka na daljavo : raziskovalna izhodišča in metodološki okvir za pripravo novih učnih gradivMaja Melinc Mlekuž, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Analiza polstrukturiranih globinskih intervjujev med učitelji in starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom in slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Italiji, prinaša vpogled v didaktično-metodične izzive pri poučevanju učencev na daljavo, katerih prvi ali primarni jezik ni slovenski, slovenščina pa tudi ni jezik okolja, v katerem živijo. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim jezikom, od vrtcev do drugostopenjskih srednjih šol, je namreč veliko otrok iz neslovensko govorečih družin, kar prinaša večje število potencialnih govorcev slovenščine, številčnejše razrede ter integracijo slovenske narodne manjšinez večinskim prebivalstvom, hkrati pa tudi metodične prilagoditve za doseganje temeljnih učnih ciljev za pouk slovenščine kot J1, pa čeprav je slovenščina za učence J2.
Ključne besede: pouk na daljavo, slovenske šole v Italiji, pouk slovenščine
Objavljeno v RUNG: 27.09.2021; Ogledov: 3074; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso : PRINOBarbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa, Anika Velišček, Barbara Masten, Lucija Selan, Tjaša Doliak, Mija Umer, Sara Spruk, 2020, strokovna monografija Opis: Priročnik prinaša didaktizacije, ki so nastala v okviru projekta PRINO, v katerem so sodelovali pedagoški in delovni mentorji ter študentke Univerze na Primorskem Pedagoške fakultete in Univerze v Novi Gorici. Projekt je potekal v okviru programa Po kreativni poti do znanja.
Ključne besede: pouk, didaktika
Objavljeno v RUNG: 12.05.2021; Ogledov: 3709; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. |
10. Delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na TržaškemKatarina Gomboc Čeh, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V šolskem letu 2018/2019 je bilo prvič razpisano mesto jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, jezikovne asistentke za slovenščino v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. V prvem delu utemeljuje vlogo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem, nato pa na podlagi orisa sociolingvistične situacije ponuja nastavke didaktičnih pristopov in možnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
Ključne besede: slovenščina, pouk slovenščine, manjšinsko šolstvo, slovenska šola v Italiji, učni jezik, jezikovni asistent, sporazumevalna zmožnost
Objavljeno v RUNG: 16.03.2021; Ogledov: 3312; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
